Z veliko nočjo se za vernike konča 40-dnevni post in je nasploh največji krščanski praznik, saj obeležuje Jezusovo smrt in nato vstajenje. Ponekod v Sloveniji veliko noč imenujejo tudi vuzem.
Sam praznik ima korenine v judovstvu in seveda starih poganskih navadah, ko so ti praznovali prihod pomladi. V Katoliški cerkvi je bilo od nekdaj v navadi, da so zakrili stare poganske praznike s svojimi in so tako lažje spreobrnili poganska ljudstva v svojo vero.
Ker je Kristus vstal iz groba podobno, kakor pišče pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta.
Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov pa izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eostre. Jajca predstavljajo ljubezen, prijateljstvo in pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce.
Velikonočno tridnevje
Velika noč oziroma velikonočno tridnevje je razdeljeno na tri dni. Tridnevje izvira iz judovskega praznovanja »pashe«, pri katerem Judje slavijo rešitev svojih prednikov iz egiptovske sužnosti. Cerkev vidi v judovski pashi starozavezno predpodobo velikonočnega praznika, s katerim se izpostavlja moč Jezusove smrti na križu, njegovega vstajenja in odrešenja.
Na veliki četrtek se kristjani ne spominjajo le zadnje večerje, ko je Jezus praznoval skupaj s svojimi apostoli.
Veliki petek je posvečen Jezusovi izdaji, obsodbi ter trpljenju in smrti na križu.
Že v soboto, na velikonočno vigilijo in na velikonočno nedeljo pa kristjani praznujejo Kristusovo vstajenje, s katerim je Jezus premagal smrt.
Velikonočno tridnevje predstavlja višek vsega cerkvenega leta.
Kaj pomeni blagoslov jedi?
Na spletni strani Katoliške cerkve so zapisali, da je blagoslov jedil obred ljudske pobožnosti, namenjen zavedanju Božje dobrote do človeka, da bi ti lažje začutili Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju.
»Velikonočna jedila v družini ustvarjajo Božje okolje in so podoba velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci, ter mašne daritve – velikonočne gostije, na katero smo vsi povabljeni,« so zapisali.
Kaj nesti k žegnu?
Blagoslov se začne z besednim bogoslužjem, ki mu sledi nagovor in prošnje za vse potrebe. Nato je na vrsti blagoslov jedil, ki so hkrati znamenja z globljo vsebino in simboliko.
Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Kot znamenje življenja spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad. Zrno predstavlja Kristusa, ki je moral skozi trpljenje in smrt. Kruh naj bi verniki uživali s hvaležnostjo in ga v obhajilu spoštljivo prejemali.
Meso oziroma šunka je podoba Jezusa Kristusa, pravega velikonočnega jagnjeta, ki naj bi bilo darovano za naše grehe. Spominja tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovskega suženjstva.
K blagoslovu naj bi prinesli tudi pet rdečih pirhov, ki simbolizirajo pet Jezusovih ran, hkrati pa so tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in pride na dan. Lupina sama, pa je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je ta ob vstajenju odvalil.
Korenine hrena nas spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Oster okus hrena spominja na Kristusovo trpljenje, ki je bilo cena odrešenja vseh Kristjanov. Grenkoba pa spominja na Jezusovo žejo na križu, ki naj bi bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini.
Najstarejša slovenska velikonočna jed
V času velikih lakot, ki so pestile človeštvo skozi zgodovino, so si naši slovenski predniki pripravili jez z imenom Aleluja oziroma Repje. Pravzaprav je to juha, skuhana iz posušenih repnih olupkov, ki jih je treba pred kuhanjem namakati. Repi so, če bili zmožni, dodali še kak krompir ali malo ajdove kaše.
Premožnejši pa so si lahko privoščili, da so jed še nekoliko zabelili z ocvirki.
