Jože Ramovš, antropolog in socialni delavec, znanstveni svetnik in izredni profesor ter pobudnik ustanovitve Inštituta Antona Trstenjaka je na vladni novinarski konferenci spregovoril o kolateralni škodi epidemije.
Kot je dejal, je že pred koronavirusom ljudem škodila osamljenost in zapiranje v svoj svet. Epidemija je te stiske le še poglobila.
»Tragika osamljenosti se je pokazala v domovih za starejše,« meni Ramovš in dodaja, da je bilo celo pol smrtnih žrtev koronavirusa po domovih za starejše.
Kjer je vrtec, bi moral biti tudi dom za ostarele
Ramovš je izpostavil spregledano problematiko starostnikov v Sloveniji. Teh je vedno več, prostorov v domovih ni, domovi so oddaljeni od rodnega mesta, sistem za skrb pa je zastarel.
V Sloveniji kar dve tretjini občin nima svojega doma za ostarele. To pomeni, da so se starostniki primorani odseliti v drug kraj.
Ne le dostopnost domov kot težavo izpostavi tudi deljenje sob. Pove, da bi morala biti eno posteljna soba osnovna pravica in ne nadstandard.
Na Ptuju projekt Sodobne oskrbe starejših, a potrebne so dolgoročne rešitve
Ramovš poudarja, da so nujno potrebne dolgoročne rešitve glede oskrbe starostnikov. Na to opozarjajo še direktorji domov, tudi Doma upokojencev Ptuj.
Že lansko leto je ptujski dom zagnal projekt Sodobne oskrbe starejših, do zdaj pa so opravili ekstenzivno terensko delo.
Na terenu so opazili, da starostniki ne razumejo raznih vlog in potrebujejo pomoč z izpolnjevanjem teh. Pogosta težava je pa tudi dosegljivost osebnih zdravnikov in drugih inštitucij, mnogi so brez svojcev.
Opazili so pa tudi hudo osamljenost in željo po socialnih stikih, saj med epidemijo ni niti več obiskov med sosedi in prijatelji.