Državni zbor je v začetku aprila potrdil zakon, s katerim bi naj država pomagala prizadetim podjetjem in posameznikom zaradi epidemije novega koronavirusa, tudi študentom.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov izplačal rednim višješolskim in visokošolskim študentom, ki se v tem študijskem letu izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih in imajo stalno prebivališče v Sloveniji. 

Kot so sporočili z ministrstva, morajo študentke in študenti, ki izpolnjujejo pogoje, izpolniti elektronski obrazec, ki je dostopen na spletnem portalu eUprava. Po tem, ko se je govorilo, da bo krizni oziroma solidarnostni dodatek izplačan vsem študentom na sistemski ravni, pa je ministrstvo po nekaj dneh sporočilo, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi podatki za izvedbo nakazila. 

»Oddaja vloge je enostavna in zanjo ne potrebujejo e-identitete,« so zapisali na uradni strani ministrstva prejšnji teden. Tako enostavna, da vloga, preko katere bodo študenti zaprosili za denarni dodatek, v ponedeljek dopoldan še vedno ne deluje. Kljub temu da mora biti vloga oddana najkasneje do te srede, 22. aprila, če želijo študenti prejeti dodatek še v mesecu aprilu.

Vlogo bi naj študenti izpolnili na spletni strani eUprave.

Za dodatek bodo prikrajšani tisti, ki ga najbolj potrebujejo

Prav zaradi izplačila kriznega dodatka na podlagi izpolnitve elektronske vloge, se je na ministrstvo vsulo plaz kritik, saj bo zaradi nepotrebne birokracije prikrajšanih veliko študentov, predvsem tisti, ki bi solidarnostni dodatek najbolj potrebovali.

»Dodatni birokratski postopek v kombinaciji z nedostopnimi obrazci, pomanjkanjem informacij in napeto časovnico ne more služiti ničemur drugemu kot pa temu, da delu študentske populacije onemogoči dostop do enkratne pomoči,« poudarjajo poslanci Levice.

Dodajajo, da je večja verjetnost, da bodo do ustreznih informacij prišli tisti študenti, ki so že tako bolje situirani, pa so do dodatka kljub temu enako upravičeni.

»Medtem pa bo oteževanje postopka disproporcionalno prizadelo natanko tiste študente, ki pomoč najbolj potrebujejo in ki jim enkraten znesek v višini 150 evrov že tako ne bo rešil ničesar - še posebej, če so v teh dneh izgubili tudi študentsko delo,« še dodajajo v Levici.

Enkratni in ne mesečni krizni dodatek

Kljub temu da država študentov namenja krizni dodatek v višini 150 evrov, pa na Študentski organizaciji Slovenije poudarjajo, da kriza študentov s tem nikakor ne bo rešena. Po oceni Študentske organizacije je znesek glede na povprečne stroške študenta, ki znašajo približno 500 evrov mesečno, občutno prenizek. 

Poleg tega gre za enkratni in ne mesečni krizni dodatek, čeprav bo izjemen upad študentskega dela trajal več mesecev. Študentom, ki so morali delati zaradi šibkejšega socialnega ozadja ali nizkih ostalih prihodkov, pa ne nadomesti izgube prihodkov. Za skoraj 50 odstotkov študentov so namreč prihodki od dela glavni vir prihodka.

Študenti s svojim denarjem pomagajo tudi staršem

Podobno nakazuje tudi raziskava Evroštudent, katere podatki kažejo, da je glavni vir prihodkov za večino študentov prav lastno oziroma študentsko delo, s čimer si dve tretjini slovenskih študentov krije osnovne življenjske stroške, kar tretjina pa z zaslužkom pomaga tudi drugim osebam, na primer svojim staršem. 

»Toda ravno gostinske dejavnosti in druge storitve, ki jih poganja študentsko delo, so v teh dneh popolnoma zaprle svoja vrata. Ker je študentsko delo ena najbolj prekariziranih oblik dela, delodajalcem omogoča, da kadarkoli in brez obveznosti do študenta-delavca prekinejo zaposlitev. Študentska napotnica tudi ne nudi nobene varnosti, zato študenti niso upravičeni do nadomestil, ki sicer pripadajo delavcem. Tveganje v celoti pade na študenta,« izpostavljajo v poslanski skupini Levica.

S spleta

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice