Letošnji julij bo najtoplejši mesec v zgodovini: Zemlja vstopila v obdobje globalnega vrenja

| v Globalno

Letošnji julij bo najtoplejši mesec v zgodovini meritev in verjetno brez primere v zadnjih tisočletjih, so v četrtek sporočili Združeni narodi.

Rekordne julijske temperature kažejo, da je Zemlja iz faze segrevanja prešla v 'obdobje globalnega vrenja', pa je opozoril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres in pozval k takojšnjemu ukrepanju.

Svetovna meteorološka organizacija (WMO), ki deluje pod okriljem Združenih narodov, in evropski servis za satelitsko spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S) sta v prvih treh tednih julija zabeležila globalne povprečne temperature, ki presegajo vsa primerljiva obdobja.

Kot sta opozorila, je zato »zelo verjetno, da bo julij 2023 najbolj vroč julij in tudi najbolj vroč mesec v zgodovini«.

6. julij je bil najbolj vroč dan v zgodovini meritev, saj je povprečna dnevna globalna temperatura površja Zemlje znašala 17,08 stopinje Celzija, s čimer je bil presežen rekord iz 13. avgusta 2016, ko je znašala 16,8 stopinje. Prvi trije tedni julija so bili najtoplejše tritedensko obdobje doslej, sta opozorila WMO in C3S.

»Za celoten planet je to katastrofa«

Od maja je bila povprečna globalna temperatura morske površine precej višja od prej opaženih vrednosti za ta letni čas, kar je prispevalo k izjemno toplemu juliju.

»Za velik del Severne Amerike, Azije, Afrike in Evrope je to kruto poletje. Za celoten planet je to katastrofa. Znanstveniki so prepričani, da je za to nedvoumno kriv človek,« je ob teh podatkih opozoril Guterres in dodal, da je vse to v skladu z napovedmi in ponavljajočimi se opozorili, edino presenečenje pa je hitrost sprememb.

»Podnebne spremembe so tu. So strašljive. In to je šele začetek. Doba globalnega segrevanja se je končala, zdaj je čas za dobo globalnega vrenja,« je dodal in ponovil pozive k radikalnim in nujnim ukrepom ter ponovno napadel sektor fosilnih goriv.

»Ekstremno vreme, ki je julija prizadelo več milijonov ljudi, je žal kruta realnost podnebnih sprememb in napoved prihodnosti,« pa je dejal generalni sekretar WMO Petteri Taalas in dodal, da je potreba po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov »nujnejša kot kdaj koli prej«.

Preberite še

Komentarji

ovi

bom prilimal en skopiran odgovor enega od komentatorjev iz drugega portala- z katerim se 10 procentno strinjam-
Nisem nek teoretik zarot, še daleč manj verjamem v zeleni nateg oziroma zeleni prehod, mi je pa jasno nekaj. Takole po domače. Če posekamo en hektar gozda in ga spremenimo v travnik ali njivo, se spremeni mikroklima. Če ta en hektar zasfaltiramo ali zbetoniramo se spremeni še bolj. Sedaj to pomnožimo z več milijardami hektarov, ki jih je človek spremenil po svetu in dobimo površine skoraj v velikosti manjših kontinentov ali večjih držav, ki smo jim spremenili vpojnost in odbojnost celega spektra sončnega sevanja, vodne pare prašnih delcev, upor na zračne tokove in vetrove, in vsega ostalega, kar sploh še vse ne razumemo, kako potem vse skupaj v globalnih in lokalnih sistemih deluje in kakšen medsebojni vpliv ima. Tukaj smo vsekakor sprožili določene spremembe. Poglejte samo google earth in zumirajte okoli velikih jezerv S Ameriki. Sami kvadrati milja x milja v smeri sever jug preko pol kontinenta. Neverjetno, kakšnih razsežnih posegov preko kontinentov je zmožen človek. Tam kjer so bili nekoč gozdovi, mokrišča, sedaj pa umetna polja, odvodnjavanja umetne struge, ceste mesta, na tisoče, desettisoče km2 betona in asfalta, potem spet umetna kmetijska krajina in tako spremenjeno pol in več kontinenta. Posekali smo verjetno dosti preko polovice gozdov ki so nekdaj obstajali. In tako po celem planetu, po kopnem seveda. In potem vsak dan na stotine in stotine milijonov avtov, letal, ladij kaminonov, stavb, tovarn, ki se ogrevajo in hladijo, nonstop, kot nekakšen večni tekoči trak, ki se nikoli ne usatvi. Nihče me ne bo prepričal, da to ni na nek način spremenilo tudi podnebja. In znanost še sploh ne razume vse te kompleksnosti. Pa pustimo sedaj CO2. Enostavno preveč nas je in preveč smo posegali naravo, da se ne bi nič poznalo. Koliko in kako se to pozna, pa je druga zgodba, ki je za zdaj znanost še ne zmore razumeti v celotnem obsegu. Vidimo pa, da nas nekaj vedno bolj tepe po glavi. Smo kot termiti v leseni hiši, ki se razmnožujejo kot nori, in glodajo, da se stene in stropovi povešajo, vedo da nekaj ni prav, samo ne razumejo pa matematike fizike in statike, ker so pač na prenizki stopnji. Kot mi...

ovi

100 procentno - sorry

Šumar

LAŽ!!!
LANI JE BILO BOLJ VROČE!!!

vladi

ne verjamen! kajti na banki so mi rekli, da sem ta mesec zmrzno!

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura