Prejeli smo pretresljivo izpoved zakonskega para, ki je ob včerajšnji prometni nesreči življenje rešil dvema fantoma na prednjih sedežih.
Vest o tragični prometni nesreči, ki se je v noči iz sobote na nedeljo zgodila v Ceršaku, še naprej odzvanja v ušesih vseh, ki smo bili z njo seznanjeni, nedvomno pa je nikdar ne bo pozabil zakonski par, ki je bil na usodni cesti po nesreči med prvimi in pomagal reševati mladino iz gorečega avtomobila. Kot smo že pisali, sta bila v nesreči udeleženi dve vozili. V avtomobilu, ki ga je vozil 19-letnik, sta bili zadaj ukleščeni dve dekleti, ki sta ob trku zaradi hito razširjenega požara umrli. 19-letni voznik in 18-letni sopotnik sta imela srečo, da se je v bližini pojavil pogumni zakonski par, saj sicer najverjetneje ne bi preživela. Žal pa so bili ognjeni zublji usodni za dekleti.
Mislila sta, da v vinogradu nekdo kuri zaradi pozebe
Ko sta zakonca prispela na kraj nesreče, jima sprva ni bilo najbolj jasno, kaj se dogaja. Mislila sta, da morda nekdo kuri v vinogradu zaradi pozebe.
»Ko sva prišla na kraj dogodka, je modri avto stal sredi ceste. Polovico ga je manjkalo spredaj. Gospod je iz avta zlezel nekako sam. Vprašala sem ga, če je vse vredu. Najin avto sva pustila sredi ceste s prižganimi štirimi smreniki in odhitela do gorečega avta. Tačas ko sem klicala pomoč, je mož poskusil voznika nekako dobiti iz avta. Na vso moč je skušal z nogo odpreti vrata.
Uspelo mu je izvleči voznika, toda ogenj se je bliskovito razširil do polovice avtomobila. Oba sta skočila še na drugo stran, da bi nekako rešila še drugega fanta.
»Upognila sva delno šipo in drugega fanta zelo težko izvlekla. Grozno je bilo ... Fant je kričal: »Prosim vlečita!« Komaj, komaj ...«
Stekel ni bilo mogoče razbiti
Ker sta videla, da sta zadaj ukleščeni še dve dekleti, ogenj pa se je širil vse hitreje, sta po vsej sili skušala razbiti stekla. A tudi to ni bilo uspešno.
»Zadnjih stekel nisva mogla zlomiti niti s palico, ki sem jo pograbila ob novonasajenem sadnem drevesu. Gorelo je in gorelo. V zadnjem trenutku je mož odprl vrata prtljažnika. Ampak ogenj je samo buhnil ... Odskočila sva, da naju ne zajame plamen. Grozno sem jokala, ker nisva uspela punc rešiti.«
Travme so hude, a hvaležna sta za vsaj dve rešeni življenji
Ko je bilo že vsega skoraj konec in sta uvidela, da deklet ne bo mogoče rešiti, sta pred ognjem skušala še umakniti oba mlada fanta, pri tem je pomagal drugi udeleženec v nesreči, ki je utrpel le manjše poškodbe.
»Fanta sva potem z drugim gospodom še enkrat pomaknila, da ju ogenj ni zajel. Moj bog ... Travme so hude. Škoda nama je za minute, ki so manjkale ... Edino zadoščenje nama je, da so se sorodniki oglasili in zahvalili. Drugega ne potrebujeva. In da sva rešila vsaj dve mladi življenji,« je svojo zgodbo o boju za življenje zaključila pogumna rešiteljica.
