Minus Univerzitetnega kliničnega centra Maribor se povečuje, zato ponovno poziv k sistemski rešitvi.
Univerzitetni klinični center Maribor je v poslovanju letos do konca avgusta pridelal presežek odhodkov nad prihodki v višini 9,7 milijona evrov.
Razlogi so predvsem sistemske narave, zato svet zavoda ponovno poziva Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ministrstvo za zdravje k čimprejšnji ureditvi ustreznejšega financiranja obeh kliničnih centrov.
»Materialne stroške zelo dobro obvladujemo, izziv so stroški dela,« je na seji sveta zavoda povedal generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Vojko Flis.
Poleti manj realizacije
Pojasnil je, da je bilo treba v avgustu izplačati zaposlenim neizkoriščene proste dneve. Težava ostajajo tudi t. i. supernadure, za katere nimajo zagotovljenih sredstev.
»Upamo, da bomo skupaj z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana prišli do sporazumne rešitve,« je dejal.
Poleti je kot po navadi manjša realizacija programa, ker je čas dopustov. Še vedno pa je obseg opravljenega dela višji kot v enakem obdobju lani.
Glavne težave sistemske narave
Člani sveta zavoda so se strinjali, da so glavne težave sistemske narave, zato jih je treba rešiti na državni ravni. Veliko pričakujejo od sestanka vseh direktorjev javnih zdravstvenih zavodov pri ministrici za zdravje, ki je po Flisovih besedah napovedan za ponedeljek.
Že po prejšnji seji pa so ponovno pisali Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ministrstvu z zahtevo za konkretnejše odgovore glede ureditve ustreznejšega financiranja kliničnih centrov.
»To mora biti rešeno še v letošnjem letu,« je danes ponovil predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek.
Po njegovih ocenah bi mariborskemu kliničnemu centru pripadalo okoli 12 milijonov evrov več prihodkov, kar pomeni, da v tem primeru ne bi bil več v rdečih številkah.
»Avgusta je bil res velik porast, zato ponovno pozivamo, da se stroški dela ustrezno priznajo v ceni storitve,« je dodala članica Mojca Gornjak.
Mačkošek je spomnil še na obljubljeno božičnico, ki bi za Univerzitetni klinični center Maribor pomenila dodatnih 2,5 milijona evrov za stroške dela, a tudi tega denarja nima zagotovljenega.
Ozko grlo so anesteziologi
Povprečna čakalna doba za prve zdravstvene storitve v tem kliničnem centru se je avgusta nekoliko znižala za stopnjo nujnosti zelo hitro, za ostale napotnice pa se je nekoliko podaljšala.
Ozko grlo so anesteziologi, a je Flis zavrnil očitke, češ da ti naj ne bi hoteli delati. Kot je dejal, se povečano število urgentnih posegov popoldne in ponoči pozna pri izvajanju programov naslednji dan dopoldne.
»Dejansko se vsi skupaj trudimo, stanje se izboljšuje, a več kot delati ne morejo,« je dejal.
Nujna čimprejšnja gradnja nove infekcijske klinike
Strokovna direktorica Nataša Marčun Varda je izrazila veselje, da so uspeli zajeziti odhode anesteziologov, kar je bil dolgo problem. Je pa to mlad kolektiv, z majhnimi otroki, kar je razlog za odsotnost. Veča se tudi število delovišč, kjer potrebujejo anesteziologe, je pojasnila.
Na oddelku za infekcijske bolezni medtem znova opozarjajo na nujnost čimprejšnje gradnje nove infekcijske klinike, saj so v začasnih prostorih nevzdržne razmere.
Prvi razpis za izbiro izvajalca gradnje so na ministrstvu razveljavili zaradi previsoke cene edine prejete ponudbe. Neizbrani izvajalec je nato vložil pritožbeni zahtevek, kar je dodatno podaljšalo postopek objave novega razpisa za gradnjo.
V. d. direktorja Urada Republike Slovenije za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Ivan Osrečki je v sredo na odboru državnega zbora za zdravstvo pojasnil, da je državna revizijska komisija prejšnji teden zavrnila omenjeni pritožbeni zahtevek, zato načrtujejo, da bodo nov razpis za izbiro izvajalca gradnje infekcijske klinike objavili v prihodnjem tednu.
»Skladno s tem računamo, da bi do konca leta pridobili ponudbe, izbrali ponudnika, podpisali pogodbo in v začetku prihodnjega leta začeli izgradnjo infekcijske klinike v Mariboru,« je dejal.
