Foto: Jure Banfi
Za Sašo Arsenovičem je prvo leto drugega mandata na čelu Mestne občine Maribor. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali o prazni blagajni mariborske občine, zamudah pri prenovi Lenta, pretresih v ekipi, slovesu Zlate lisice, Ofemu in silvestrovanju.

Leto 2023 se počasi poslavlja. Z mariborskim županom Sašo Arsenovičem smo se ob koncu leta usedli za mizo in se ozrli nazaj. Katere so tiste stvari, ki so leto, ki se izteka, najbolj zaznamovale?

Govorili smo o težavah pri sestavljanju koalicije, odhodih tesnih županovih sodelavcev, o selitvi Večera v prostore, ki so v njegovi lasti, pa tudi o za marsikoga boleči selitvi Zlate lisice v Kranjsko Goro.

Dotaknili smo se Ofema, slovesa Dravske vile, zamud pri prenovi Lenta, ideje tunela pod Mariborom in prazne občinske blagajne.

Mariborski župan nam je zaupal tudi, kako bo silvestroval, in da smo se v Mariboru že navadili, da ognjemeta ni. 

Foto: Jure Banfi

Kdo je preprečil, da bi kot župan v mestnem svetu imeli koalicijo? So to kakšne zamere, ki se vlečejo iz predvolilnega časa?

»Volitve so bile lani, eno leto smo že tukaj, v mestu delamo normalno naprej. Seveda smo si želeli imeti koalicijo, imamo tudi podpisane pogodbe, ampak v detajlu je problem. Mislim, da je še vedno čas za sklepanje koalicij in povezav, zato da bo življenje v mestu na ta način lažje, boljše in bo manj polariziranja. Mi se trudimo točno za to, da ne bi bilo polariziranja, to pričakujemo tudi od drugih izvoljenih svetnikov. Včasih se mi zdi – to je samo moje mnenje, ki je povezano z mojim dojemanjem sveta – da je bolj finta v tem, da je nekaj proti županu, kot pa za mesto. Pa bom zelo vesel, če se motim, naša vrata so vedno odprta. 

Poskusov za zbližanje je bilo veliko, ni pa to edini problem tega mesta ali regije. Še večja je podfinanciranost, ki je zdaj bolj kot kadarkoli prišla na plan, ko smo oddelali to, kar je mesto predolgo čakalo in pravzaprav izvajamo projekte, ki jih prej mesto ni – približno za 200 milijonov projektov v petih letih, ki so tako rekoč vedno bili sofinancirani. Ravno zato, ker nismo tako razviti ali naše politike do zdaj niso šle v pravi smeri, kar se tiče zelenega, mobilnosti, urejenosti mesta, smo dobili denar od države ali Evrope. 

Ponosen sem na vse to, kar smo v prejšnjem mandatu naredili, da se mesto še zdaj razvija in da so tisti, ki na pol leta ali leto pridejo v mesto, vedno znova presenečeni, kako hitri smo pri tem razvoju. Ravno prihajam z nabrežja, med Splavarsko brvjo in Vodnim stolpom, kjer z velikim veseljem opazujem, kako še zadnje sadike gredo v zemljo in bodo čez nekaj časa, leto ali dve, v svoji zelenosti pokazale, kaj smo hoteli oživiti ob reki. «

Kako komentirate to, da je Vojko Flis, vaš protikandidat na županskih volitvah, zdaj spet direktor UKC Maribor? To smo nekako napovedovali že na predvolilnem soočenju Mariborinfo

»Midva sva v času covida zelo dobro sodelovala. Takrat je mesto pokazalo, da zna stopiti skupaj, tudi z zdravstvenim domom in vsemi drugimi deležniki. Samo skupaj lahko premikamo stvari in delamo vizionarske projekte. Tako kot pred 20 leti medicinska fakulteta, smo danes na isti točki, da mesto v okviru univerze vzpostavi študij stomatologije in farmacije. Prostorski načrti so bili usklajeni že pred tremi leti, zdaj je čas, da stopimo k realizaciji – vsi, ki delamo na mestni občini, pa tudi vsi, ki delajo in so odgovorni za to na nivoju zdravstva. 

Ni samo UKC, je tudi ministrstvo za zdravstvo, tudi univerza. Smo najmanj štirje deležniki, od katerih javnost upravičeno pričakuje, da bomo opravili svoj del naloge v tako težki branži, kot je medicina, in stopili na pot razvoja.« 

V letu, ki se poslavlja, ste imeli v svoji ekipi kar nekaj pretresov. Najprej ste se razšli z direktorjem občinske uprave, nato je sledil odhod vodje kabineta. Ostajate v stiku z njima?

»Zdaj smo bolj v posrednem stiku, ker vidim pri zapisih določenih svetniških skupin, kdo jim piše tekste. Razumem pa tudi Jelko Vrečko, da je bila verjetno po petih letih tega dela, izpostavljenosti, na eni strani utrujena, na drugi strani so bili novi izzivi. In mi je žal njenega odhoda. 

Srečko Đurov je odlično delal nekaj časa, je pa res, da je večinsko podporo in odgovornost za sprejemanje ključnih odločitev prejel župan, ne pa direktor občinske uprave. Tu je bilo treba narediti razmejitve.«

Menite, da Mariborčani težko sprejemamo spremembe? V zadnjih tednih močno odmeva selitev Večera, Mariborčani se morda težko sprijaznijo tudi s tem, da Zlate lisice ne bo v Mariboru. 

»To sta dve čisto različni stvari. Ena je povezana s podnebnimi spremembami. Upam, da bo uspela organizacija vsaj v Kranjski Gori. Slovenija je danes kar pod vprašajem, glede na vreme. Mislim pa, da bi bil razmislek celotnega mesta bolj potreben v smeri, kaj narediti s to močno blagovno znamko s 60. leti truda vseh, ki so se takrat tudi v nemogočih časih, hladnih in zasneženih razmerah uspeli pripraviti progo. Nihče od tistih, ne jaz, ni kriv za podnebne spremembe. Mogoče vsak po malem, ampak jih ne moremo danes spremeniti. 

Prav je, da razmišljamo o novih izzivih in priložnostih, ki nam jih Pohorje ponuja v smeri 365 dni turizma. Za to smo tudi pravkar dobili sredstva, hvala državi. Šest milijonov nepovratnih sredstev pri investiciji, 7,5 milijona za to, da razmišljamo trajnostno in omogočamo druge oblike druženja, ne samo smučanje. Seveda pa si prizadevamo za Zlato lisico in smo tudi naredili tako močan korak naprej, da bi lahko to bilo vsakemu, tudi nejevernim Tomažem, Mitjem in ostalim jasno, da če gre nekdo posekat gozd v času, ko govorimo o zelenem prehodu in se veselimo vsakega novega posajenega drevesa, da je potem očitno imel interes, da bi bilo mogoče speljati tekmo tukaj. Ker kar je lepšega za župana, kot če ima zadovoljne prebivalce, in obiskovalce, ki se veselijo na tekmi. In takih dni skušamo sproducirati čim več – ne samo z Martinovanjem, Dnevom Maribora, razširjenimi vsebinami v čarobnem decembru. Z našega vidika in z vidika 25 milijonskih vložkov s strani Mestne občine Maribor v zadnjih petih letih je več kot na dlani, da si vsi mi to želimo. Proti naravi pa ne moremo nič, tako kot nismo mogli nič proti poplavam. 

Kar se pa tiče drugega vprašanja o selitvi Večera pa je bilo že toliko povedanega. Mislim, da povprečnega Mariborčana to ne zanima ravno dosti, bolj ga zanimajo vsebine, ki jih bodo novinarji Večera napisali, ne glede na to, kje sedijo. Že sedaj niso sedeli v svoji hiši, nekoč so imeli celo možnost to hišo privatizirati, za razliko od javnega servisa RTV, ki te priložnosti ni imel. To, da se je prejšnji lastnik odločil nepremičnino izvzeti, ko je prodajal vsebino, ni stvar tega župana, pa tudi ne direktorja Galerije Gosposka, ki seveda mora poskrbeti za to, da so prostori, ki so zgrajeni in za katere plačuje kredit tudi oddani. Verjamem v neodvisnost in avtonomnost novinarjev, ne samo tistih, ki delajo na Večeru in upam, da bodo pisali vsebine, ki si jih vsi želimo brati, ne glede na to, kje sedijo.«

Foto: Jure Banfi

Poudarili ste, da so za selitev Zlate lisice krive podnebne spremembe. So zadnja vlaganja v razvoj na Pohorju, odprtje nove infrastrukture, neka prelomnica za tukajšnji turizem?

»Sprememba turizma, tudi v naših glavah, se dogaja že dlje časa. Maribor je bil vedno poln idej. Leta 1999 so, gospod Kos in ekipa, speljali prvo tekmo v gorskem kolesarstvu. To, da ne vemo, kam gre svet, je res. Mislim, da se zelo dobro prilagajamo. Vesel sem tudi renovacije mnogih hotelov, ki so bili zaprti. 

Številke v turizmu potrjujejo, da očitno delamo marsikaj prav, ne samo Ofem, ki je seveda nekaj k temu prispeval, ne pa odločilno. En teden ne more rešiti 52 tednov. Letos bomo imeli približno 100.000 več nočitev, kar je 30 odstotkov več kot lani. Izjemna hvala gre vsem, ki so se za to trudili – tako državi, ki je prepoznala neki potencial in sofinancira infrastrukturo, kot deležnikom, kot so Zavod za turizem, Razvojna agencija Podravje, vsem gostincem, hotelirjem, zavodom v kulturi, javnim podjetjem, ki poskrbijo za to, da je obisk takšen, da so ljudje navdušeni. Dostikrat mi komentirajo, kako je lepo, kako je urejeno in čisto. Ob tem pozivam vse, da se trudijo, da to mesto ostane čisto.« 

Je občinska blagajna res tako prazna, kot mnogokrat pravijo vaši kritiki?

»Ja, je. Seveda. Ampak jaz sem ponosen na vse in bom vedno in ne bi naredil nič drugače. Bi izkoristil vsako priložnost. Zahvaljujem se vsem sodelavcem, da so delali na vseh področjih – komunali, na cestah, na urejenju trgov, zazelenitvah, Centru Rotovž, ki je največja investicija v kulturi, Zdravstveni postaji Tezno, atletski dvorani, ki je Maribor ni imel, grajenju mostov. 

Nekdo je zadnjič na otvoritvi povedal, da ni bolj močne besede, kadar hočemo opisati povezovanje, sodelovanje, kot je čisto enostavna beseda most. Nekaterim je uspelo celo to postaviti pod vprašaj. 

Kar se tiče blagajne, je situacija taka, da traja že več desetletij in nima veze z aktualno vlado. Ima pa seveda ta vlada priložnost, in jaz upam, da jo bo izkoristila za dobrobit Maribora kot drugega največjega in obmejnega mesta, sploh v Maistrovem letu 2024, da bo podprla ne samo Maribor, ampak tudi druge mestne občine, ki so tisti svetilniki vsak zase. 

Vsi mi si kot skupnost seveda ne želimo, da bi naši ljudje svoje življenjske potenciale in znanje udejanjali v tujem gospodarstvu. Včasih smo bili služabniki na svoji zemlji, sedaj pa se vozimo na tujo zemljo. Analiza je pokazala, da je v zadnjih desetih letih Ljubljana pridobila 50.000 novih delovnih mest, druge mestne občine pa približno plus/minus nič. Tudi dnevne migracije so izrazite samo v osrednjo Slovenijo. Mi pa imamo še ta problem, da približno 35.000 do 40.000 ljudi iz severne meje hodi na delo v Avstrijo. To se mogoče sliši dobro na prvo žogo, »Jaz pa delam v Avstriji, kak je fajn«. Kdo od teh je v stanju svojega otroka peljati v vrtec ali priti ponj in ga peljati na klavir? Ne more, ker ga ne vidi, ker je v avtu. 

Zgodovina bi nas morala naučiti, da ni samo po sebi umevno, da bo naša mlada država, stara komaj 32 let, vedno v takšnih mejah, kot je danes. Mi danes živimo na mestu, kjer se je menjalo šest držav in tudi meja se je že večkrat premikala. Sem globoko prepričan, da naše sosednje države, ki so bile del velikih imperijev, se tega malo bolje zavedajo, kot se mi. Edino, kar imamo, so naši ljudje. Morali bi narediti več, da bi lahko v svoji državi, potem ko jim omogočimo vrtec, šolo, univerzo, dobili delovno mesto.«

Kaj je botrovalo k zamudam pri prenovi Lenta? Kateri so pozitivni učinki, ki jih prinaša prenovljena promenada? Dejali ste, da gre za eno najlepših zgodb.         

»Zamuda na Lentu je izjemno moteča in boleča. Hvala bogu, da se to ni zgodilo z atletsko dvorano, ker potem ne bi mogli izvesti Ofem, ki je največji dogodek, ki ga je kadarkoli organizirala samostojna Slovenija in bo še dolgo tako, razen če bomo sodelovali pri organizaciji olimpijskih iger. 

To je tisti projekt, ki bo najbolj spremenil podobo in dojemanje mesta, saj se bomo zdaj lahko vrnili v to eno čudovito, urejeno okolje ob Dravi, od katere smo bili zgodovinsko pregnani zaradi hidroelektrarne. To bo bistveno bolj zeleno, kot je bilo, in ki daje ogromno naravnega stika z vodo, kjer ne rabiš nič drugega, mogoče le dobro knjigo, dobrega prijatelja in se sprehajaš. Ali pa nove vsebine, ki smo si jih osmislili s kulturno četrtjo Minoriti, z razvojem tržnih dejavnosti in novim trgom, ki bo verjetno dobil ime po najstarejši trti, ki se kar ponuja kot prireditveni prostor. 

Upam, da se bo realiziral en ogromen dogodek, kjer se bo ta prostor dokazal z vsem svojim potencialom, kjer bodo ljudje ob reki in na Splavarski brvi ter Starem mostu lahko občudovali dogajanje v vodi. Več zaenkrat ne morem povedati. 

Ko poslušam vsakodnevne politične nebuloze in iskanje negativizma in polariziranje ljudi, tudi v decembru, se sprehodim ali prevozim s kolesom od brvi do vodnega stolpa ali čez splavarsko brv do dvoetažnega mostu, kjer je nastala tudi čudovita promenada. In sanjam, kako bodo ljudje prišli. In potem mi ljudje pošiljajo slike, kako je fajn na Lentu, kako je polno, kljub temu da še vseh vsebin ni. 

Mislim, da bo to največja sprememba in tukaj bomo mogoče celo najboljše mesto v Sloveniji in v regiji, kar se tiče samega prostora ob vodi.«

Ena izmed zgodb, ki je zaznamovala leto, je zagotovo Ofem. Kateri so dolgoročni učinki, ki jih bo festival pustil mestu?

»Javna podjetja, Olimpijski komite Slovenije, Javna fundacija za šport, športna zveza, klubi, prostovoljci, gasilci, civilna zaščita, vojska, ki je pomagala, policija, univerza – to so bili res vsi vključeni v mestu. Samo tako smo lahko naredili tako velik dogodek. Bilo je toliko dobre energije in tudi znanja, ker smo se učili od večjih in boljših, tistih, ki so že skrbeli za organizacijo več dogodkov. 

Če potoči solzico nekdo, ki mu je delovanje v Evropskem olimpijskem komiteju poslanstvo, zato ker smo uspeli tako dobro vključiti ambasadorje, prostovoljce, in če dobiš dodatna sredstva od evropskega olimpijskega komiteja kot zahvalo in to ne majhno, in če letijo še danes pohvale iz cele Evrope, nam daje to priložnosti za organizacijo novih tekmovanj.

Mi smo pravzaprav pomagali Slovenji. Mednarodni olimpijski komite, Evropski olimpijski komite – vsi ti zelo vplivni ljudje na svetu vedo in samo dobro govorijo o Mariboru. Tega učinka se pravzaprav sploh ne da izmeriti.

Besede, ki jih je izrekel na otvoritvi, lahko zdaj že rečem prijatelj, Spyros Capralos, predsednik evropskega olimpijskega komiteja – naslov je bil 'One city, one heart' – on pa je rekel 'But what a city and what a heart!' Pa ni rabil nobenemu nič dokazovati, ni imel volitev. Povedal je, ker je tako čutil. Ta isti je tudi povedal predsedniku Mednarodnega olimpijskega komiteja, da se veseli, da gre v Maribor, ker je tam dobra energija, srčni ljudje, na katere se lahko zanesejo. Tudi zaradi tega je projekt uspel, zato hvala vsem, ki so pomagali pri tem.«

Foto: Jure Banfi

Za nekaj negodovanja je poskrbela odločitev, da na Lentu ne bo več Dravske vile. Sami ste dejali, da ta ni prinašala neke dodane vrednosti. Zakaj tako menite? Kakšni so drugi načrti za potniški promet na Dravi?       

»Zelo dosti SMS-ov sem dobil, pohvale, zahvale, da končno tega kupa železa, ki ni niti plul in na koncu ni dal nobenih vsebin, na nabrežju več ni. Nekoč je to bila odlična zgodba. Če bi ta vila plula, bi lahko rekli dravska, ker pa je tam stala, pa je pač projekt, ki se žal ni posrečil. 

Mi pa si prizadevamo, da bi bila vzpostavljena plovnost po reki. Manjša plovila bo možno seliti, če bo tehnologija dopuščala. Ti bi nas vozili po naši čudoviti reki, zaradi katere je mesto sploh nastalo, in nam omogočili, da bi nastala tudi prometna povezava, vezana na javni potniški promet Maribor. 

Torej, v idealnem scenariju kupiš karto za avtobus in se lahko voziš tudi s čolnom, ki te pripelje recimo od Doma Danice Vogrinec do Mariborskega otoka.«

Kaj pa ideja tunela pod Mariborom? Je ta že splavala po Dravi? 

»To ni ideja, to je potreba, ki je bila jasno izražena. Država mora poskrbeti za obvoznico ali ring in Maribor tega nima. Za vsak kilometer se borimo desetletja, zdaj smo nekaj naredili. Hvala ministrstvu za podaljšek Ceste proletarskih brigad. Upam, da bo tudi tisti kilometer od Streliške proti Hočam zdaj narejen. Ampak to še zdaleč ni rešitev. Ne želimo tega, da bi najbolj gosto naseljen del mesta, se pravi od Kamnice do Melja, bil talec tega, da nimamo rešitve. Mi smo pred štirimi leti naredili študijo, recenzijo študije, 'cost benefit' analizo v primerjavi s severno obvoznico in ugotovili, da gre v resnici samo za dva kilometra, da je to moč zazidati, med Koroškim mostom in bob stezo, Mlinsko. Pri vseh investicijah, ki jih država dela v celi Sloveniji, je to več kot nujno potrebno in upravičeno, da do te realizacije pride.«

Univerza v Mariboru in Tehniška univerza Gradec sta se ta teden zavezali za tesnejše sodelovanje na področju znanstvenoraziskovalnega dela. Od koga se lahko Maribor več nauči, od Ljubljane ali Gradca?         

»Prejšnjič sem bil v Zagrebu na srečanju z zagrebškim in ljubljanskim županom ter sarajevsko županjo, pa naslednji teden v Varaždinu, pred tem pa v Münchnu. Vsi župani imamo podobne izzive – kako narediti mesto čim bolj prijetno za življenje v njem. Eden drugemu smo v bistvu svetovalci, kaj bomo, po drugi strani pa tudi neka konkurenca. Mislim, da se učimo eden od drugega. Mi smo prebrodili že več težav, dobre in slabe prakse, vemo, kje so čeri in kaj deluje. Vedno se učimo eden od drugega. Vsa ta sodelovanja so lahko samo pozitivna, za vsakega. Je pa odvisno od tistega na sestanku, koliko od tega bo realiziral, ko pride nazaj v lastno okolje. Potem pa smo že pri mestnem svetu, pa stvari že postanejo malo težje.«

So vas v zadnjem času veliko spraševali, ali bo v Mariboru ognjemet?            

»Ne, niti malo me niso spraševali, ker se zdaj ljudje že zavedajo, da to v mesto ne sodi. To smo rešili že prvo leto, da ognjemeta ne bo in tako bo tudi letos. Ne vem, zakaj bi strašil sebe in živali, povzročal hrup in slabši ogljični odtis. Mislim, da se da do veselja priti na drugačen in bolj topel način. Te iskrice v očeh lahko zbudimo s projektom Vrečka srečka ali pa tem, da omogočiš otrokom iz ranljivih skupin vožnjo s čudovitim panoramskim kolesom. Mislim, da je to več vredno kot pa pet minut ognjemeta.«

Kje boste letos silvestrovali? 

»Kot že zadnja štiri leta doma, ker me čaka potem veliko veselje zaželeti vse dobro tistim, ki praznujejo na velikem praznovanju na Trgu Leona Štuklja.« 

Kaj želite Mariborčankam in Mariborčanom v novem letu?      

»Najprej želim vsakemu posebej, da se mu uresničijo vse njegove želje in veliko zdravja. Nam vsem skupaj pa, da vsak od nas sanja in jih potem vsi skupaj skupnost konsolidiramo, z malo več veselja in ploskanja en drugemu, kadar nam gre, in podpore, če nam kdaj ne gre. Da nam bo potem tudi bistveno več uspelo.«  

Komentarji (24)

kar_nekdo (ni preverjeno)

Če ga človek ne bi poznal in ne bi poznal njegovih rabot, bi se mu tukaj skoraj zdel še ok...
Stanje v Mariboru je tako kot je TUDI zato, ker so njegovi žepi zelo globoki... Pri vsakem projektu...

kar_nekdo (ni preverjeno)

Škoda da ga novinarka ni vprašala o zaposlitvi njegovega prijatelja v Snagi.. Za NIČ dela zahteva skoraj direktosrko plačo, avto (ki mora bit električni) in naj bi bil tudi njegova desna roka. Pa tip nima pojma o delovanju podjetja...
No, tudi zaradi takih zadev je mesto tu kjer je...

janban
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

Županu lahko samo čestitamo in se mu zahvalimo za njegovo dobro in požrtvovalno delo. Končno imamo župana, ki si ga naše mesto zasluži.

kar_nekdo (ni preverjeno)

Če je to cinizem, ti dam prav.
Če pa ni... pa si kupi očala, da boš spregledal..
Ko (če) bo vse to prišlo ven, kake igre se gre ta župan, boste zeeeeelo presenečni...

In reply to by janban

Mb-11 (ni preverjeno)

janban želim ti vesele praznike, če jih sploh praznuješ kot mi Slovenci in čim prejšnje okrevanje.

In reply to by janban

Zdravko Lajh (ni preverjeno)

Delno se celo strinjam. Folk si zasluži takšno oblast kot si jo izvoli ... ampak naje..mo pa vsi ostali, ki razmišljamo s svojo glavo.

In reply to by janban

Xy1962 (ni preverjeno)

Točno tako

In reply to by janban

Gotof je! (ni preverjeno)

SD balkanski kriminalec rad pretepa otroke! SD lopov daje davkoplačevalcem drobtinice, istočasno pa zahrbtno krade skupaj s svojo SD mafijo milijone! Ne nasedat SD kriminalcu, ko se slika z otroki ali laže v obraz ljudem, govno je to lopovsko!

arzen-ović (ni preverjeno)

SD kriminalci so za župana kandidirali neznanega narkosa, ki niti ni iz MB! Valda, ko je bil njihov pravi kandidat balkanezer kriminalec arsenoviććć! Zdaj pa skupaj kradejo preko projektov, javnih naročil, zaposlenih itd! MB folk vas so SD kriminalci nategnili v šupak in v usta!

janban

Daj bolnik, prijavi jih na policijo, če veš, da kradejo. Mogoče pa samo goflo steguješ, pijanček na socialki

In reply to by arzen-ović (ni preverjeno)

Antiyuga (ni preverjeno)

lopov arsenovic in njegovi pomagaci unicujejo maribor -beda revscina balkanizem in kriminal se sirijo po stajerski prestolnici!!!kako dolgo bos se prenasal vse skupaj maribor-vas vprasam-terajsrba!!!!!

In reply to by janban

Antiyuga (ni preverjeno)

janban-ga srbski zabji faci redno vleces!!????skupaj z zabjo faco kradete javna proracunska sredstva!!ne boste vec dolgo kradli-srbski lopovi!!!!OLUJA!!!!GUBI SE!!!!

In reply to by janban

Antiyuga (ni preverjeno)

smrad jugokomunizma -balkanizma bo zatrt!!!!!maribor na noge-teraj srbsko govno!!!!OLUJA

In reply to by arzen-ović (ni preverjeno)

pohorskisvizec

Huh, težko mu verjamem.Sem ga videl na kolesu v Vetrinjski ulici.

Zdravko Lajh (ni preverjeno)

Če se te dni sprehodimo po Mariboru, lahko samo ugotovimo, da se vse bolj vrača v leto 1945 (Lent, urejenost mesta, novoletne okrasitve itd., itd.) Tudi in predvsem po njegovi zaslugi..

Sami bedaki (ni preverjeno)

Pa se res vrača nekam v preteklost žal. Vse zasluge pa županceljnu južnjakovičkemu.

In reply to by Zdravko Lajh (ni preverjeno)

Sami bedaki (ni preverjeno)

Sploh za njega, ki ima tam svoje hotele.

Jovanka brozpsica (ni preverjeno)

jan ban ti osebno lahko srbinu polizes smrdljivo rit-skupaj kradete????arsenovica maribor noce!!!!spokajte se lopovi in unicevalci maribora!!!!!mars!!!

pohorska kobra (ni preverjeno)

Smrt jugo komunajzarom in fraj pravi in cisti MARPURG!!!!!!!!!!

Branko59 (ni preverjeno)

ARSO in desna roka Rajhenberg bosta uničila MB in napolnila žepe

Franc Kangla (ni preverjeno)

Žabon pogledne si mene kak sen lepe. Si me vida z mojim prascen, sen fsaj vošča Božič ka pa ti??? Si si posra v gate Žabonsko??? Oke maš take ka ti bodo vun poskakale. Mater sajavo ...leko ideš snemate z Vincijem grozljivko.

Franc Kangla (ni preverjeno)

Sen sliša tudek ka se Žabon pedra z Micro polašon.

Xy1962 (ni preverjeno)

Maribor že dolgo ni imel tako dobrega župana.

Čliček (ni preverjeno)

A ta clovek nima pameti in uses? Ocitno ne... sicer bi dojel, da ga vsi kritizirajo, hvali le on sam sebe. Vlaga v turizem, ki koristi njemu in pescici gostincev, ne pa MESTU in MESCANOM. Nam ni uredil nic! No razen podrazitev vsega kar je mozno...

Starejše novice