Pred slabim tednom se je v Mariboru odprl Klajmber, ki je postal največji balvanski center v državi.
Do želje po svojem plezalnem centru sta plezalna navdušenca Jakob Bizjak in Marko Potisk dobila že pred desetimi leti, ko še je bilo plezanje v Sloveniji precej nerazvito.
»Sanjala sva o ustanovi, ki bi tako otrokom in začetnikom kot tudi profesionalcem omogočila kvaliteten trening za plezanje v skali. Prva lokacija je bila takrat za slovenski standard zelo dobra - Klajmber je bil drugi največji plezalni center v Sloveniji,« pojasnjuje Jakob.
Plezanje je z leti postajalo vse popularnejše, skupnost je rasla, z njo pa tudi želja po večjem prostoru. Po skoraj štirih letih iskanja sta solastnika Klajmberja našla novo lokacijo, ki se jima je na začetku zdela celo prevelika, a sta sprejela izziv in jo izkoristila.
Kar 1200 kvadratnih metrov plezalnih površin
Velik prostor ogromno ponuja in zagotovo ne bo pustil nobenega plezalnega navdušenca ravnodušnega:
»Center je s 1200 kvadratnimi metri plezalnih površin največji balvanski center v Slovenij. Torej največji center, v katerem plezamo brez pomoči vrvi,« je pojasnil Jakob.
V Klajmberju bodo svoje mesto našli začetniki pa tudi izkušeni plezalci. Na voljo so samostojni obiski brez časovne omejitve, vodene vadbe, šola plezanja za otroke in mladino, uvodni treningi za začetnike in še več. Cenik je v celoti objavljen na tej obarvani povezavi.
Klajmber ima tudi svojo tekmovalno skupino, znotraj katere so še posebej ponosni na aktualnega državnega prvaka Mateja Rajška.
»Tu imamo končno odlične pogoje za razvoj boljših plezalcev in kvalitetnih treningov, zato smo zelo veseli.«
Razgiban in družaben šport
Jakob poudarja, da plezanje mnoge pritegne zaradi svoje raznolikosti in dostopnosti. Ob plezanju se namreč razvija več mišic, zato lahko predstavlja dobro alternativo fitnesu.
»Balvanski šport je izredno dostopen, saj potrebuješ le plezalne čevlje in magnezijev prah. Plezanje je zelo razgibano in zabavno, aktivno je celotno telo - noge, trup, hrbet, ramenski obroč, roke, prsti … V prvi vrsti pa to ni šport moči, temveč koordinacije in ravnotežja.«
Zanemariti ne smemo niti družbenega vidika tega športa, ki ima eno najmočnejših in povezanih skupnosti.
»V Sloveniji smo klubsko zelo razdrobljeni, ljudje se povezujejo tudi v manjših vaseh, mentaliteta pa se prenese v večja mesta, kjer imamo sodobne plezalne centre,« pravi Jakob.
Uspešni športniki dobra spodbuda za mlade generacije
Med temeljnimi razlogi za porast zanimanja za plezanje so po Jakobovem mnenju vrhunski rezultati številnih slovenskih športnikov. Prav zaradi njih se namreč marsikdo od mladih odloči, da bi poskusil zagristi v steno.
»Janja Garnbret je ime, ki ga je slišal že skoraj vsak. Tudi prej smo imeli vrhunske plezalce, kot so Natalija Gros, Martina Čufar, Jure Golob, Jernej Kruder in še bi lahko naštevali.«
Tekmovanja, druženja in izleti
V Klajmberju bo z dogodkovnega vidika pestro. 8. marca se obeta tekma za otroke, 22. avgusta bo pa mariborski plezalni center gostil največjo rekreativno plezalno ligo NLP.
Poleg tega se bodo člani čez leto udeležili raznih izletov, kjer bodo svoje plezalne sposobnosti preizkusili tudi na naravni skali. Kot pravi Jakob, bodo aktualno dogajanje pravočasno objavljali na spletno stran.
»Slovenija je čudovita in s plezalnega vidika nudi ogromno. Seveda pa bomo kdaj plezali tudi v tujini.«
