Pred mestnimi svetniki bo na jutrišnji seji zopet sprememba odloka o ustanovitvi Javnega holdinga Maribor.
Po več neuspelih poskusih mariborskega župana Saše Arsenoviča, da bi dosegel zamenjavo predstavnikov delavcev v nadzornem svetu Javnega holdinga Maribor, bo jutri na seji mariborskega mestnega sveta na vrsti nov manever.
Gre za predlagane spremembe odloka o ustanovitvi JHMB, katerim so danes močno nasprotovali predsednica Skupnega sveta delavcev Javnega holdinga Maribor Sanja Gerdak, predsednik Združenja svetov delavcev Slovenije Vladimir Šega in nekateri opozicijski mestni svetniki.
Sprememba nepotrebna
Kot je na novinarski konferenci dejala Gerdak, predlagana sprememba odloka, ki je doslej določal, da dva predstavnika zaposlenih v nadzorni svet izvoli in odpokliče skupni svet delavcev, po njihovem mnenju ni potrebna, saj Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju jasno predvideva, da v kolikor je ustanovljen skupni svet delavcev povezanih podjetij, ta prevzame zastopanje in soodločanje delavcev v razmerju do javnega holdinga.
»Pri tem predlogu spremembe odloka, ki se opira na priloženo mnenje Saše Preliča, je sporen namen in obrazložitev, ki je v nasprotju z zakonodajnimi določili Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju delavcev.«
Preličevim trditvam naj bi po njenih besedah v svojih obrazložitvah sklepa nasprotovalo registrsko sodišče, ki je ugodilo pritožbi skupnega sveta delavcev s povrnitvijo v prvotno stanje vpisa imenovanih predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu holdinga.
Ekskluzivnost pravic soodločanja na škodo delavcev
»Bistvo te situacije pa ni kratenje pravic 100 delavcem v holdingu, ki jih zastopa svet delavcev holdinga, ampak težnja sveta delavcev JHMB po ekskluzivnosti pravic soodločanja v skupini na škodo delavcev povezanih podjetij in njihovih svetov delavcev, ki jih zastopajo,« je prepričana predsednica.
Ob tem je spomnila, da povezana podjetja s svojimi delavci ustvarijo približno 98 odstotkov prihodkov ter da je groba analiza točk dnevnega reda nadzornega sveta od ustanovitve Javnega holdinga Maribor pokazala, da sta od skupno 337 točk dnevnega reda bili samo dve točki takšni, ki se res tičeta zgolj delavcev javnega holdinga.
»Dvomimo, da bi predstavniki sveta delavcev JHMB zastopali pravice vseh delavcev tudi tistih iz povezanih družb, ki jih je približno 1.120.
Že sedaj lahko dva sveta delavcev uveljavljata svojo participacijo zgolj preko skupnega sveta delavcev, saj nimata svojega nadzornega sveta, dve podjetji v skupini pa nimata niti svojega sveta delavcev.«
Gerdakova je opozorila tudi na ravnanje direktorja holdinga Andreja Rihterja, ki po njenem mnenju deluje mimo zakona:
»Današnja novinarska konferenca ni v prostorih skupine Javni holding Maribor, saj se je direktor mag. Andrej Rihter postavil v vlogo ''sodnika'' za kar je v Sloveniji pristojno zgolj sodišče in presodil, da Skupni svet delavcev Javnega holdinga Maribor kot organ ne obstaja več in mu ''onemogoča'' prostorske in materialne pravice po sklenjenem participacijskem dogovoru in določilih zakona že za izvedbo seje skupnega sveta.«
Predstavniki skupnega sveta pričakujejo, da mestni svetniki predloga v taki obliki ne bodo podprli, saj bi v nasprotnem posredno podprli tudi predhodna »nedopustna« ravnanja direktorja mariborskega holdinga.
Delavsko soupravljanje pravica zaposlenih
Do ravnanja vodstva holdinga in mestne oblasti je bil kritičen tudi predsednik Združenja svetov delavcev Slovenije Vladimir Šega, ki je poudaril, da je delavsko soupravljanje pravica zaposlenih in ne interesi kapitala.
»V kolikor bo kakšen svetnik Svobode podprl župana, ne bo v javnost zaokrožilo, da so glasovali tako, ker pač ne poznajo sistema delavske participacije, temveč, da so svetniki Svobode "zrušili" pravice 1200 zaposlenih v sklopu holdinga.
Kar, glede na predvolilne in koalicijske obljube, zagotovo ne bo dobra reklama za stranko.«
Mestni svetniki, ki predloga ne bodo podprli
Da predloga ne bodo podprli, so napovedali nekateri mestni svetniki, med njimi Marko Slavič (Gibanje Svoboda), Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope), Franc Kangler (SDS) in Lidija Dvijak Mirnik (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti).
»Edino merodajno pravno mnenje je odločitev sodišča. V kolikor bi bilo nezakonito, sodišče JHMB ne bi registriralo, ampak vrnilo MOM v dopolnitev. Ker tega ni storilo, je odlok enako kot akt o ustanovitvi zakonit. Vse ostalo so osebna mnenja, ki so v demokraciji seveda dovoljena, a ne morejo biti podlaga za ugotavljanje zakonitosti,« je dejal Jurišič.
Slavič je ob tem napovedal, da predloga ne bo podrla niti kolegica Karin Jurše, vendar je še opozoril, da njuno mnenje ne izraža mnenja svetniške skupine.
»Na seji bo jasno, ali bo pri odločanju prevladal skupni interes mesta ali osebni interes župana in njegovih podpornikov.
Ključno bo kako bodo glasovali svetniki Gibanja Svoboda. Ali bodo zagovarjali pravice 1200 zaposlenih ali pa le sledili navodilom župana Arsenoviča in direktorja Rihterja,« pa je dodala Divjak Mirnik.
