V Sloveniji imamo postavljeno jasnejšo hierarhijo ravnanja z odpadki in dobra izhodišča, a ključni izziv ostaja: dosledno ločevanje in ozaveščanje ljudi – doma, na delovnih mestih in v ustanovah.
Odpadki niso le logistika odvoza, temveč ogledalo naših navad. Ko zmanjšamo porabo, podaljšamo življenjsko dobo izdelkov in pravilno ločujemo, razbremenimo okolje in prihranimo denar v sistemu javnih služb.
Ko pri ločevanju popuščamo, se sesuje veriga: več konča v mešanih komunalnih odpadkih, manj v ponovni uporabi in reciklaži, stroški rastejo – in z njimi nezadovoljstvo.
Kako v Sloveniji ravnamo z odpadki
Slovenski sistem sledi hierarhiji ravnanja z odpadki: najprej preprečevanje nastajanja, nato ponovna uporaba, ločevanje na izvoru in kompostiranje, sledi reciklaža, energetska izraba, šele na koncu odstranjevanje, pojasnjujejo v Snagi.
V gospodinjstvih ločujemo pet osnovnih frakcij:
- mešani komunalni odpadki,
- biološki odpadki,
- odpadna embalaža,
- papir in karton,
- steklena embalaža.
Druge vrste (zeleni obrez, nevarni in kosovni odpadki, zdravila, manjše količine gradbenih odpadkov) se oddajo v zbirnih centrih.
V zdravstvu strog protokol
Zdravstveni sektor deluje po strogo urejeni zakonodaji in protokolih.
Za infektivne odpadke, ostre predmete, dezinfekcijska sredstva in zdravila veljajo natančni postopki od nastanka do odstranitve.
Tako se varujejo zaposleni, pacienti in okolje.
Ključni načeli sta sledljivost in varno začasno shranjevanje do prevzema pooblaščenega izvajalca.
Kako ločujejo odpadke podjetja in zaposleni?
Ločevanje v podjetjih je različno, odvisno od dejavnosti, velikosti in trajnostne strategije. V večini nastajajo komunalni odpadki: mešani odpadki, papir/karton, embalaža in biološki odpadki.
Praksa, ki se obnese:
- zbirna mesta v pisarnah, hodnikih in skupnih prostorih (jasno označena),
- redno ozaveščanje in interna pravila z zelo konkretnimi primeri (kaj sodi kam),
- nadzor in povratne informacije: če se kakovost ločevanja poslabša, se hitro poveča delež preostanka in strošek odvoza.
Številke so med podjetji zelo različne; kakovost ločevanja je namreč neposredno vezana na interno kulturo in nadzor.
Krožno gospodarstvo – začeti moramo pri sebi
Krožno gospodarstvo v Sloveniji še ni v celoti zaživelo, a premiki v pravo smer so jasni. Manjša potrošnja, ponovna uporaba, ločevanje odpadkov na izvoru in reciklaža vse bolj spodbujajo uporabo sekundarnih surovin ter zmanjšujejo odvisnost od novih virov.
Pri Snagi opozarjajo, da uspeh krožnega gospodarstva ne temelji le na tehnologiji in infrastrukturi, temveč predvsem na ljudeh.
Dve stvari sta odločilni: ozaveščanje občanov – brez njihovega sodelovanja ni kakovostnih frakcij – in svetovalni nadzor nad ločevanjem, ki z rednimi terenskimi povratnimi informacijami izboljšuje navade in rezultate.
A krožno gospodarstvo se začne veliko prej – v naših kuhinjah, pisarnah in delavnicah. Z nekaj preprostimi spremembami lahko vsak posameznik prispeva k boljšemu rezultatu.
