Bolezen je najbolj razširjena v zahodnem in južnem delu države, a se širi tudi po Podravju. Največ pogina je pri drobnici.
V Sloveniji so julija letos prvič potrdili pojav virusa modrikastega jezika serotipa 8.
Do četrtka, 11. septembra 2025, so bolezen potrdili že v 99 živinorejskih obratih. Med njimi je 42 obratov z govedom, preostalih 57 pa z drobnico.
Število potrjenih primerov še naprej narašča, bolezen ni potrjena le še na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije.
Na najbolj prizadetih območjih je do tega trenutka poginilo že več kot deset tisoč glav drobnice, rejci pa opozarjajo, da lahko v prihodnjih tednih pričakujejo še dodatne pogine.
Zaradi bolezni modrikastega jezika čez vikend odpeljali več kot 200 poginulih ovac
Bolezen je najbolj razširjena v zahodnem in južnem delu države.
Veterinarsko higienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta je minuli konec tedna na jugovzhodu Slovenije in na Primorskem izvedla okrepljen odvoz poginulih ovac. Na sežig je bilo odpeljanih več kot dvesto kadavrov.
V treh odvozih je sodelovala Veterinarska enota Slovenske vojske, ki je čistila in razkuževala vozila, lokalni gasilci in pripadniki civilne zaščite pa so dostavljali vodo in omogočali nemoten potek dela.
Ministrstvo je ob tem zanikalo navedbe, da vektorji bolezen prenašajo tudi s kadavrov - mušice, ki prenašajo virus, namreč po navedbah ministrstva sesajo le kri živih živali.
Bolezen modrikastega jezika je prisotna tudi pri divjadi. V tem tednu so lovci ugotovili tudi prve pogine pri divjadi (gams in muflon) na območjih, kjer je bolezen že prisotna. Včeraj so dobili potrditev bolezni modrikastega jezika pri dveh muflonih.
Rejci stanje označili za alarmantno
Odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je včeraj začel izredno sejo o posledicah širjenja bolezni modrikastega jezika.
Po uvodnih razpravah, v katerih so razmere predstavili rejci, je odbor sejo prekinil in jo bo nadaljeval v prihodnjih dneh.
Rejci so razmere na terenu označili za alarmantne ter državo pozvali k takojšnjim ukrepom. Predsednik Zveze društev rejcev drobnice Roman Savšek je povedal, da je izpad živali v nekaterih rejah med deset in 70 odstotki.
»Službe, ki bi morale odvažati kadavre s kmetijskih gospodarstev, tega ne dohajajo,« je opozoril. Zavzel se je za hitrejši odvoz ter za administrativne rešitve, ki bi rejcem olajšale delo.
Predstavniki organizacij rejcev drobnice in govedi so poudarili, da so zaščitne ukrepe uvedli takoj. Na očitke, da živali niso cepili, pa so odgovorili, da cepiva sploh ni bilo oziroma ga še vedno ni dovolj. Zato so državo pozvali k takojšnji nabavi cepiv. Predstavnica sindikata kmetov Andrejka Majhen je ob tem poudarila, da morajo biti cepiva tudi kakovostna.
Predsednik Zveze rejcev govedi rjave pasme Tomaž Modic je dodal, da je »država pustila rejce na cedilu«.
Kakšno je stanje v Podravju?
Kot je povedal Daniel Skaza, vodja oddelka za živinorejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj, je bolezen modrikastega jezika prisotna tudi v Podravju: »Na žalost je pri drobnici tudi precej pogina.«
Bolezen se pojavlja tako pri drobnici kot pri govedu, a ima pri drobnici težji potek bolezni, več je pogina.
»Predvsem pri ovcah, pri kozah nismo zasledili,« pojasnjuje Skaza, a dodaja, da imajo podrobnejše informacije veterinarji, ki zdravijo obolele živali.
Tudi na območju delovanja Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor so bili terenski kmetijski svetovalci s strani rejcev obveščeni o več primerih pojava bolezni modrikastega jezika pri govedu in drobnici.
Tudi na mariborskem območju pogosteje in izraziteje zbolijo ovce – pri njih se pojavijo tipični klinični znaki, kot so vročina, oteklina jezika, cianoza – modrikast jezik, razjede, težko dihanje, šepanje, visoka smrtnost.
»O poginih trenutno ne poročamo, vendar rejce pozivamo k doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, uporabi repelentov, preprečevanju zastajanja vode v okolici hlevov, ter k takojšnjemu obveščanju veterinarske službe ob zaznavi podobnih znakov bolezni,« so za Mariborinfo povedali na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.
Težke dneve preživljajo tudi na posestvu Kotnik v občini Slovenska Bistrica, kjer se ukvarjajo s čebelarstvom in ovčjerejo, svoje skrbi in izgube pa na družbenih omrežjih delijo z javnostjo.
»To je najtežja preizkušnja, ki jo lahko doživi rejec – gledati, kako propada delo tvojega življenja, pri tem pa ne moreš storiti skoraj nič,« so med drugim zapisali v objavi Facebooku.
»Ta bolezen je neusmiljena. Ne prizanaša, ne izbira. Trenutno se z njo spopadajo ovčerejci širom celotne Slovenije. Plemenske živali za nas niso samo številke ali produkti – so naši sopotniki, sad našega truda, ljubezni in sanj. In ko jih izgubljamo, z njimi izgubljamo tudi del sebe.«
