Dunaj in Maribor na tehtnici: Več kot polovica stanovanj starejših od 50 let, potrebovali bi jih še 300

Mariborski župan Saša Arsenovič je nedavnem intervjuju za Večer dejal: »Zgled nam je Dunaj, ki že več kot stoletje skrbi za svoj mestni stanovanjski fond.« 

Dunaj, ki ga je izpostavil Arsenovič, je znan po vlaganju v stanovanjsko področje in nizkih neprofitnih ter zadružnih najemninah.

Na to Arsenovičevo izjavo so se odzvali na Inštitutu za študije stanovanj in prostora in Inštitutu za politike prostora, kjer so pripravili pregled stanovanjskega področja v Mestni občini Maribor in preverili, kakšne so možnosti za razvoj stanovanjskega zadružništva v občini.

Kakšno je stanje v Mariboru?

Ugotovili so, da je pomanjkanje stanovanj manjše kot v Ljubljani. »Medtem ko je slovensko povprečje 412 stanovanj na 1000 prebivalcev, jih ima Maribor 471, kar je primerljivo z evropskim povprečjem,« so zapisali. 

Izpostavljajo, da je bolj pomembno vprašanje, v kakšnem stanju je stanovanjski fond in ali njegova struktura odgovarja na potrebe prebivalstva. 

Več kot polovica stanovanj starejših od 50 let

Približno polovica stanovanj je starih 50 let ali več, največ jih je bilo zgrajenih med leti 1961 in 1990, po tem letu pa število novogradenj pada. 

Maribor tako potrebuje programe obnove stanovanjskega fonda, kjer to je smiselno, a tudi novogradnje, ki bodo bolje usklajene z demografijo in potrebami občanov. 

Uporabna površina na prebivalca znaša 29,4 kvadratne metre, kar je manj od dunajskega povprečja, ki znaša 35 kvadratnih metrov. 

Približno 70 odstotkov stanovanjskega fonda predstavljajo lastniško zasedena stanovanja, najemnih pa je okoli 11 odstotkov, kar je približno trikrat manj kot se priporoča za dobro delovanje najemnega trga.

Cene stanovanj v štajerski prestolnici so se povišale

Cene stanovanj so se v zadnjih letih dvignile in v prvem polletju 2020 dosegle ceno 1390 evrov na kvadratni meter. 

Kljub temu cene še vedno ostajajo pod slovenskim povprečjem, ki je v istem obdobju znašal 1920 evrov na kvadratni meter, kar je približno dvakrat manj kot v Ljubljani. 

Število prosilcev narašča, potrebovali bi še okoli 300 stanovanj

V Mariboru je približno 3,9 odstotkov vseh stanovanj v lasti Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor. Od leta 2004 do 2018 je sklad v povprečju uspel zagotoviti stanovanja za 15 odstotkov prosilcev, ki so do neprofitnih stanovanj upravičeni. 

Po oceni sklada bi trenutno potrebovali še okoli 300 stanovanj, do leta 2025 pa še dodatnih 300.

Medtem ko je število prosilcev naraščalo, se je javni stanovanjski fond med leti 2005 in 2019 zmanjšal za 18,5 odstotkov, pri čemer se kot glavnega krivca navaja prenizke neprofitne najemnine. Najemnine so se letos uskladile z inflacijo, beleži pa se tudi povečana aktivnost tako Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor kot Republiškega stanovanjskega sklada na območju Maribora.

Republiški sklad gradi 400 novih stanovanj  

Republiški stanovanjski sklad je že začel z gradnjo 400 novih stanovanj, še 430 pa se jih načrtuje v letu 2024.

Občina Maribor naj bi se najbolj posvetila reševanju stanovanjske problematike mladih in mladih družin, saj mlade prepoznavajo kot perspektivne za razvoj mesta. 

Zanje načrtujejo med 60 in 80 stanovanj, a ne bo šlo za neprofitna ali stroškovna najemna stanovanja, pač pa za stanovanja s tržno najemnino, namenjena »mladim z bolje plačanimi službami, ki pa niso zaposleni za nedoločen čas in zato ne morejo najeti kredita za nakup lastne nepremičnine, želijo pa si bivati v stanovanju višjega standarda in živeti v centru mesta, kjer novih stanovanj zdaj ni«.

»Pozdravljamo, da občina prepoznava razvojni potencial stanovanjske politike, pa vendar so stanovanja s tržno najemnino precej nenavadna odločitev, saj si bodo ta lahko privoščili le dobro situirani mladi, ki bi verjetno tudi sicer lahko prišli do primernega doma, medtem ko potrebe ranljivejših skupin ostajajo nenaslovljene,« pravijo na Inštitutu za študije stanovanj in prostora in Inštitutu za politike prostora.

Stanovanjske zadruge kot priložnost

Na inštitutih še navajajo, da se stanovanjske zadruge kažejo kot priložnost za večanje fonda dostopnih stanovanj, hkrati pa imajo še veliko drugih pozitivnih učinkov za lokalno skupnost. Pripomorejo namreč h gradnji socialnega kapitala, demokratičnosti v družbi, močnejšim socialnim vezem in medsebojni podpori.

»Maribora in njegove stanovanjske politike tako še ni za primerjati z Dunajem,« je zaključna ugotovitev poročila.

Dodajajo, da je prvi korak proti dunajskemu vzoru gotovo obrat trenda, ki se je držal zadnjih 15 let. Stanovanjski fond se bo v naslednjih letih povečeval, dodatni korak bližje Dunaju pa bo, če bodo lokalni akterji podprli tudi lokalne zadružne pobude.