Bili smo na Festivalu duševnega zdravja, ki pravkar poteka pred Ljudskim vrtom v Mariboru.
Vse do 18. ure pred stadionom Ljudski vrt v Mariboru poteka 2. Festival duševnega zdravja, ki je namenjen ljudem različnih starosti. Pa tudi tistim, ki se s tem področjem ukvarjajo.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki je tudi organizator dogodka, se je na delavnice in predavanja prijavilo okoli 600 udeležencev.
Dolga leta brez pomoči
Strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen je postregel s podatkom, da je duševno zdravje v Sloveniji slabo. Imamo namreč zelo visoko umrljivost zaradi samomorov, še posebej so ogroženi moški.
Sicer se je ta številka v zadnjih letih zmanjšala, a Eržen ocenjuje, da je samomorov še vedno preveč.
»Je pa ta le eden od kazalnikov slabega duševnega zdravja. Narašča tudi depresija, anksioznost, potrebe po zdravilih,... Dolga leta ljudje niso imeli nobenega dostopa do strokovne pomoči.
To se zdaj spreminja, veliko delamo na tem, da bi izobrazili dovolj ljudi, ki bi lahko pomagali. Upamo, da bomo ta trend sedaj ustavili in v prihodnosti razmišljali že o izboljšavi duševnega zdravja.«
Pomagajmo mladim stopiti v svet odraslih
Problem je tudi stigmatizacija. Veliko ljudi ravno zaradi tega ne poišče pomoči.
»Zelo si prizadevamo, da čim več tistih, ki delujejo na področju pomoči, povežemo s tistimi, ki to pomoč potrebujejo. Najbolj ranljivi so otroci in odraščajoči. Imajo ogromno informacij, ki jih zbegajo, ne znajo se postaviti zase.
Zelo je pomembno, da mladim pomagamo stopiti v življenje odraslih.«
Pester program in vsebine
Obiskovalci se lahko na festivalu udeležijo predavanj in delavnic vrhunskih strokovnjakov na področju duševnega zdravja, obiščejo interaktivne kotičke in stojnice, na katerih se predstavljajo različne organizacije, ki delujejo na področju duševnega zdravja v Sloveniji.
Program je zasnovan tako, da prav vsak najde zase zanimive vsebine - od otrok in mladostnikov, do staršev in prihodnjih staršev, pa tudi starejši, zaposleni ...
Sogostitelj letošnjega festivala, mariborski župan Saša Arsenovič je zbranim na južni ploščadi stadiona Ljudski vrt dejal, da se trudijo v mestu vzpostaviti takšne pogoje, da bodo ljudem omogočili mreženje, druženje, da se pogovarjajo eden z drugim, ne pa da vsi samo gledajo v telefone, ekrane.
In tudi ti pogoji prispevajo k boljšemu duševnemu zdravju.
Številni ukrepi na državni ravni
Zbrane je nagovoril tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež in poudaril pomen skrbi za dobro duševno zdravje.
»Le človek, ki se dobro počuti, lahko razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost,« je dejal.
Nujno povezovanje različnih sektorjev in politik
Ob tem je naštel pomembnejše ukrepe, ki se v Sloveniji uspešno uresničujejo in načrtujejo na področju duševnega zdravja, med drugim deinstitucionalizacijo, večjo dostopnost do storitev za duševno zdravje v skupnostnem okolju in destigmatizacijo oseb s težavami v duševnem zdravju.
»Pomembno je, da se zavedamo, da je skrb za duševno zdravje tudi družbena,« je povedal in izpostavil nujnost povezovanja različnih sektorjev in politik, da bi skupaj delali na izboljšanju dobrega počutja naše družbe in njenih posameznikov.
