Po več kot desetletju je spet oživel znameniti kiosk K67 – tokrat kot uradna informacijska točka Olimpijskega festivala evropske mladine.

Kiosk K67, kultni izdelek slovenskega oblikovalca in arhitekta Saše Janeza Mächtiga, je v 60. letih zaznamoval številna urbana središča širom nekdanje Jugoslavije in Evrope.

To velja tudi za Maribor, saj je eden od skupno 7500 kioskov svoje mesto našel na Mariborskem otoku, v njem pa so takrat prodajali vstopnice za kopališče.

Zdaj se znameniti kiosk vrača v središče mesta, kjer bo v prenovljeni podobi na novo zaživel kot uradna informacijska točka Olimpijskega festivala evropske mladine.

V neposredni bližini Trga svobode bo stal vse do konca julija, med samim festivalom, ki bo potekal med 23. in 29. julijem, pa bo služil tudi kot stičišče dveh pomembnih prizorišč.

Kiosk pred prenovo.

Od Sandokana do hotdoga: »Bili so del vsakdana«

Kot pravi Vid Kmetič, se za suhoparnim, tehničnim imenom K67 skriva velik del našega otroštva in mladosti.

»Generacije mul in mulcev širom nekdanje države so desetletja v teh legendarnih kioskih puščale dobršen del svoje žepnine in jo 'pretapljale' v stripe in revije, samolepljive sličice s Sandokanom, Bruceom Leejem ali nogometaši, v njih smo kupovali sladoled, hotdog, žvečilne gumije, vstopnice za prireditve ...« pove.

In doda: »Bili so povsod in bilo jih je toliko, da jih sploh nismo opazili, saj so bili del vsakdana. Šele, ko so začeli izginjati z naših ulic in trgov in so jih počasi zamenjale neke druge, modernejše in brezdušne škatle, smo jih začeli pogrešati, saj je z njimi odšel tudi del naše mladosti

Kiosk K67 postal ikona svetovnih dimenzij

K67 pa se ni zasidral le v spomin generacijam iz nekdanje skupne države, temveč je postal prava ikona slovenskega oblikovanja svetovnih dimenzij.

Do konca 90. let so 7500 modulov prodali po vsej Evropi, v nekdanjo Sovjetsko zvezo, ZDA, Kanado, Irak, Jordanijo, Kenijo, Avstralijo, Novo Zelandijo in Japonsko. Že leta 1970 je postal del prestižne oblikovalske zbirke 20. stoletja newyorškega muzeja za sodobno umetnost MoMA, leta 2019 pa je bil na ogled v samem srcu New Yorka, in sicer na Times Squaru.

Prenovljeni stari znanec z novo funkcijo

Valu oživitve kioskov K67, ki se zadnja leta krepi pri nas in v tujini, se je pridružil tudi Maribor.

Kiosk, ki je bil nekoč stalnica na Mariborskem otoku, je kot odslužena stvar zadnja leta preživel na atletskem stadionu, zdaj pa so mu skladno z njegovim sloganom 'Ena rešitev za vse probleme' poiskali novo funkcijo.

Organizacijski odbor Olimpijskega festivala evropske mladine mu je s skrbno prenovo vdahnil novo življenje, saj menijo, da je njegova prenova izjemnega pomena za dediščino slovenskega oblikovanja.

Sicer je kiosk v lasti Mestne občine Maribor, upravlja pa ga Šport Maribor.

Kiosk bo v bližini Trga svobode do konca julija 2023

Kiosk so umestili v središče mesta, natančneje v Ulico škofa Maksimiljana Držečnika, torej v neposredno bližino Trga svobode.

Tam bo stal vse do konca julija 2023, namenjen pa bo učinkovitemu obveščanju občanov in obiskovalcev.

Ob njem bodo prirejali različne aktivnosti in dogodke, promovirali lokalne ponudnike in storitve ter prodajali promocijske materiale Olimpijskega festivala evropske mladine.

Hkrati bo med samim festivalom služil tudi kot športna promenada, ki bo povezovala dve prizorišči – Trg svobode in Trg Leona Štuklja, kjer bodo potekala tekmovanja, kulturne in glasbene prireditve. 

Prenovljen kiosk.
Prenovljen kiosk.
Prenovljen kiosk.

Komentarji (6)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Franc s Piramide

In? V čem je fora? Obujanje starih časov, ko nas je tolkla beda socializma?

Surfeiter (nepreverjen)

Tolkla je tebe karta ... karta Marta ... Marta je pa kurba ...

In reply to by Franc s Piramide

. (nepreverjen)

Sramoto delaš Prekmurcem s svojim primitivizmom.

In reply to by Surfeiter (nepreverjen)

Jakove (nepreverjen)

govno domobransko

In reply to by Franc s Piramide

dejjan svinskoglavii (nepreverjen)

Sranje kot sranje

Jakove (nepreverjen)

džubretina ajde zaveži.

In reply to by dejjan svinskoglavii (nepreverjen)

Starejše novice