Namesto zamenjave kamnitih plošč so posamezne poškodovane dele preprosto zalili z zaplatami asfalta.
Razpoke med kamnitimi ploščami, odkrušeni robovi in zaplate asfalta. Takšna je danes podoba osrednjih mariborskih trgov.
Na Glavnem trgu se že leta vleče zgodba o poškodovanih tlakovcih, ki jih pristojni na vsakih nekaj mesecev znova menjajo. Komaj je ena sanacija končana, že se pojavijo nove razpoke in posedeni deli, ki zahtevajo novo.
A Glavni trg ni osamljen primer. Podobna zgodba se odvija tudi na Grajskem trgu, kjer so poškodbe tlakovcev prav tako postale že skoraj stalnica.
Namesto novih plošč asfalt
Že leta 2024 smo na Mariborinfo pisali o poškodovani sprehajalni površini in rdeče belih pokončnih zaporah. Takrat so na Nigradu pojasnjevali, da je bilo poškodovanih približno 450 kvadratnih metrov plošč na različnih predelih trga. Večina teh plošč je odstopila od podlage.
Po njihovih pojasnilih, so bile takrat poškodbe najverjetneje posledica dokaj velike količine prometa na tem trgu, med drugim tudi težjih dostavnih vozil.
Če so takrat odlepljene plošče pritrdili nazaj, zamenjali polomljene in obnovili fuge, pa so tokrat očitno obupali. Namesto zamenjave kamnitih plošč so posamezne poškodovane dele preprosto zalili z zaplatami asfalta.
Na družbenih omrežjih se že vrstijo ogorčeni zapisi občanov, ki opozarjajo, da sta osrednja trga drugega največjega slovenskega mesta v stanju, ki si ga ne bi smela privoščiti.
Glede stanja na Grajskem trgu smo se obrnili na Mestno občino Maribor in jih zaprosili za pojasnila o razlogih za asfaltne zaplate ter o načrtih za trajnejšo ureditev trga.
Ko prejmemo njihove odgovore jih objavimo.
Na Glavnem trgu v sedmo menjavo tlakovcev
Medtem pa se je pred dnevi na Glavnem trgu začela že sedma menjava poškodovanih tlakovcev. Do zdaj je bilo v šestih intervalih zamenjanih že 300 tlakovcev, dela ponovno izvaja podjetje Tlakovci Podlesnik v okviru garancijske dobe, kar pomeni, da stroški za zdaj ne bremenijo mestnega proračuna.
Na trgu so sicer položene kombinirane plošče 'topstone', ki imajo na zgornji pohodni površini tri centimetre kamnitega materiala, prilepljenega na petnajst centimetrov debel betonski del tlaka.
Mariborska občina se je dolgo izogibala imenovanju vzroka za poškodbe, v zadnjih pojasnilih pa so vendarle razkrili, da naj bi šlo za težavo z lepilom.
Uganko o tem, zakaj mariborski tlakovci pokajo, naj bi dokončno razrešil Zavod za gradbeništvo Slovenije. Njihova analiza naj bi bila po zagotovilih občine praktično končana.
