Od polletnega zaprtja med epidemijo pa vse do višjih stroškov, preobremenjenosti delavcev. Po oceni Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije primanjkuje tudi do 10.000 osebja, zanimanja za tovrstno delo ni.
Oprostite, smo zaprti. Na te in podobne napise na vratih gostinskih lokalov se bomo morali navaditi, če se razmere v gostinstvu kmalu ne bodo izboljšale.
Kadra ni, manko rešuje vsak gostinec po svojih močeh.
Kadrovski bazen popolnoma izčrpan
Veliko gostincev je v času korone čez noč ostalo brez delavcev, nekaj tisoč zaposlenih naj bi menjalo sektor. Nekateri lokali pa si od zaprtja sploh niso opomogli.
Številni gostinci navajajo, da je kadrovski bazen popolnoma izčrpan.
»Žal moramo tudi zavračati povpraševanja, ker enostavno kadrovsko ne zmoremo takega obsega dela, prav tako pa smo se začeli posluževati iskanja kadra iz drugih držav,« je pojasnila Devana Blakaj iz Nane.
Gostinci so si enotni. Na trgu dela najti človeka, ki bi mu prepustili prostor za šankom ali v kuhinji, je že nekaj časa prava znanost.
»Če objaviš oglas na Facebooku, da iščeš delavce, brez da bi karkoli govoril o urni postavki, samo da iščeš, z nekim prepričanjem, da imaš nek brend, neko ime, za katerega bi ljudje prej delali, kot pa za neko xy kavarno, se res skoraj noben ne javi,« pojasni Aljoša Marković iz Baščaršije.
Študentske urne postavke letijo v nebo, a ni videti, da bi to prepričalo recimo mlade.
»Imamo dnevno klice, ko nekdo nujno rabi nekoga na delu in objavi neko ponudbo z neko določeno ceno, če tega ne dobi v doglednem času, ceno zviša,« dodaja Darko Kutoš iz Mladinskega servisa.
Ko v lokalu pomaga vsa družina
A tudi denar, pa naj je to študentska urna postavka ali plača, ni zagotovilo, da bo gostinec na trgu dobil delavca. Vzrok pa ni le korona ali slab glas, s katerim se bori ta panoga.
Leonida Polajnar, direktorica Območne obrtno podjetniške zbornice Maribor, izpostavlja še eno ključno težavo: »Povezuje se to, da je dejansko premalo vpisov v srednje šole poklicne, tudi na faksu, zmanjšujejo se vpisi tudi na ostale poklicne dejavnosti.«
Terase pa morajo biti postrežene že danes. Številni gostinci zato posegajo po skrajšanih delovnih časih ali kolektivnih dopustih, nekateri celo dokončno zaprejo vrata.
»Se pa veliko vključuje tudi družinskih članov v podjetja, tudi tistih, ki se mogoče šolajo za kakšne druge poklice, ampak v gostinstvu lahko pomagajo in pripomorejo, zdaj več ne samo ožja družina, tudi širši družinski člani,« dodaja direktorica Območne obrtno podjetniške zbornice Maribor.
Dogovorijo se za razgovor, nato jih ni
Vse glasnejša pa so tudi opozorila, da se bomo morali z novimi generacijami, ki vstopajo na trg dela, naučiti delati nekoliko drugače.
»Se je pač deset ljudi javilo, študentov, in jih šest sploh ni prišlo na razgovor, za katerega smo se dogovorili. Brez da bi poklicali. Torej se tu pokaže, od desetih ljudi, ki so se prijavili, 60 odstotkov nima - ne da so preleni dela za šankom, ampak so preleni priti na sestanek,« izkušnjo opisuje Aljoša Marković iz Baščaršije.
Kaj pa alternative? Si bomo kavico v lokalu pripravljali kar sami?
»Mogoče se bodo katere restavracije oziroma restavracije ne, kaki bistroji, lokali posluževali več ali manj kakšne samopostrežne oblike,« razmišlja Devana Blakaj iz Nane.
So pa gostinci jasni še: Marsikaterega delavca so nam iz te branže pregnale stranke same, ki pozabljajo, da so tudi natakarji samo ljudje.
