Viljem Podgoršek ni samo profesor geografije na Drugi gimnaziji Maribor, med drugim tudi vpisuje Haloze na svetovni zemljevid paleontoloških in geoloških najdb.
Viljem Podgoršek, geograf in zgodovinar po stroki, je Slovencem znan kot največji zasebni zbiratelj kamnim, mineralov in fosilov v Sloveniji.
Podgoršek ima nekaj več kot deset tisoč eksponatov z inventarnimi številkami. A ta zbirka ni kakršnakoli – Podgoršek že 12 let uspešno vodi svoj zasebni muzej Pangea. Zasebni geološko-paleontološki muzej mineralov, kamnin in fosilov je lani sprejel kar rekordnih 1200 obiskovalcev. Že več let zapored pa je muzej letno obiskalo med 600 in 700 obiskovalci.
Podgoršek je popotnik, zato je njegov muzej poln primerkov s celega sveta
Podgoršek v svojem prostem času veliko potuje, njegova potovanja pa so zmeraj zelo aktivna. Pravi, da se še mu ni zgodilo, da bi šel na dopust na hrvaški Jadran in tam dva tedna preživel na plaži. Zmeraj je aktiven in raziskuje: »Na potovanjih ne poznaš terena in mala verjetnost je, da boš slučajno kaj našel. Zmeraj pogledam lokacijo in jo fotografiram, dobre primerke pa odkupim od lokalnih zbiralcev. Da bi pa jaz slučajno nekaj našel, je zelo mala verjetnost. Še doma se velikokrat zgodi, da sem cel dan na terenu, pa nič ne najdem.«
Tako geograf marsikatero kamnino, mineral ali fosil kupi: »V Evropi obstaja cel kup prireditev, sejmov, borz in razstav na temo kamnin, mineralov in fosilov. Če se na takšnih dogodkih pojavi kak slovenski primerek, ga takoj kupim. Veliko primerkov pa tudi podarim ali posodim na razstavo – veliko sem jih podaril na primer Prirodoslovnemu muzeju Slovenije.«
»V smislu raziskovalnega dela sodelujem tudi z raznimi institucijami, saj nimam ustreznega instrumentarija – oprema je zahtevna in z njo razpolagajo le posamezne institucije. Sicer pa imam osnovno opremo za delo na terenu v poletni sezoni vedno v avtomobilu. To pomeni, da se lahko kjerkoli in kadarkoli ustavim in začnem delati na terenu,« pojasnjuje.
Podgoršek: »Negativno me preseneča neodzivnost lokalnega okolja«
Lani se je veliko govorilo o najdenih mineralih in fosilih na gradbišču avtocestnega odseka med Draženci in mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje, pripoveduje Podgoršek: »Nekateri primerki, najdeni tukaj, so bili razstavljeni celo v tujini, zato me je zelo negativno presenetila neodzivnost lokalnega okolja – torej občine Podlehnik. Največ stvari je namreč bilo najdenih na njihovem območju. Zmeraj sem bil pripravljen, da bi se lahko določene stvari lokalno razstavile. Vsi namreč vedno obravnavajo iste teme – vinoteke, vinske poti in klopotce. Saj je tudi s tem vse lepo in prav, ampak v Halozah pač ni potrebno predstaviti 50 klopotcev. Za nekatere segmente res ni posluha.«
Med 14 tisoči primerki je težko izpostaviti najljubše ali najlepše, zagotovo pa lahko najredkejše: »Imam meteorite iz različnih delov sveta, ki sem jih kupil na borzah Rusije, Argentine, Afrike ... Videl sem vse štiri slovenske meteorite, tudi za vse vem, kje so. Imam tudi vzorec kamnine z Antarktike, ki sicer kot kamnina ni nič posebnega, ampak je zanimiva lokacija najdbe.«
Ob tem pa v Podgorškovem muzeju ne moremo mimo mamutove dlake iz Rusije, dinozavrovega jajca iz Mongolije ali 'diamantov' s Pohorja: »To je eklogit, ena najlepših kamnin iz Slovenije. V roza mineralih so granati, v teh pa so mikroskopsko majhni diamanti. Nahajajo pa se samo na dveh lokacijah na Pohorju. Še bolj zanimiv pa je grafit, ki je nastal retrogradno iz diamanta.«
»Redki primeri so tudi določeni fosili z nahajališč, ki že dolgo niso dostopna. Eno izmed takšnih nahajališč je bila gradnja avtoceste v Štrihovcu pri Šentilju. Tam sem bil sam na terenu več kot 40-krat.«
Podgoršek se z zbiranjem kamnin, mineralov in fosilov ukvarja več kot 30 let: »Zmeraj rečem, da sem z zbiranjem kamnin začel takrat, ko sem to tudi začel dokumentirati, čeprav imam kakšne kose še iz srednje šole. Evidentiran imam vsak odhod na teren, zapisano, kdo je bil z mano na terenu in kaj smo delali ...« še pripoveduje.
Letos je muzej Pangea imel že 12. Dan odprtih vrat
»Vsako leto imam en vikend v oktobru imenovan Dan odprtih vrat muzeja Pangea in vsako leto posebej izpostavim določen dogodek. Lani, na 12. Dnevu odprtih vrat, je bila izpostavljena 30. obletnica mojega zbirateljstva,« pojasnjuje geograf.
Muzej Pangea je nastal pred 12 leti, na domačiji Podgorškovih staršev, pojasnjuje: »A kaj hitro se je pokazala potreba po večjem prostoru, saj sem imel vedno več eksponatov, pa tudi avtobusne skupine niso mogle v objekt naenkrat. Zato sem se odločil, da sem muzej povečal – prvi muzej je zdaj sprejemnica in skladišče, nov del pa je bil postavljen pred sedmimi leti.«
Podgoršek, ki je sodeloval že na 106 razstavah po Sloveniji in tujini, ima sedaj »približno 14 tisoč eksponatov, pred 12 leti, ko sem odprl muzej, pa sem jih imel pol manj.«
»Ko sem odprl muzej sem mislil, da bo to najbolj zanimivo za šole, a zadeva se je kmalu obrnila – več kot polovica obiskovalcev je s tujine. Poslujem namreč tudi s tujimi potovalnimi agencijami, ki so geografsko orientirane,« še pojasnjuje.
Najpogostejšemu in najtežjemu vprašanju o vrednosti eksponatov se ne more izogniti ...
»To je zmeraj zelo nehvaležno. Posamezni primereki imajo tržno vrednost tudi več kot tisoč evrov. So pa tudi drugi primerki, ki sicer tržno gledano nimajo tako visoke cene, ampak so unikati za slovenske razmere. Kot na primer prvi jantar in dolga leta tudi edini jantar, ki je bil najden v Sloveniji. Našel sem ga v kamnini na gradbišču avtoceste v Ločici pri Vranskem. To ima za slovenske razmere neprecenljivo vrednost, ker ne obstaja nič primerljivega. Jasno je, da ga tudi jaz ne odprodam, a imam dogovorjeno, in to velja še vsaj za deset drugih primerkov, da v kolikor bi se odločil, da ga podarim, bi ga podaril Prirodoslovnemu muzeju Slovenije.«
Prirodoslovni muzej v Ljubljani je osrednja slovenska institucija, ki hrani kamnine, minerale in fosile. Podgoršek še pojasni, da v Mariboru ni nobene ustrezne institucije, s katero bi lahko sodeloval. Mariborske muzejske zbirke namreč tega ne zbirajo, niti, kot pravi,nimajo interesa.
Ne samo k zdravniku, po drugo mnenje tudi h geografu
»Ljudje se velikorat name obračajo v primerih, ko v naravi nekaj najdejo, pa ne vedo kaj. Zmeraj pomagam, a zelo nerad prek fotografij, razen če gre za res izrazito prepoznavno zadevo,« pojasnjuje zbiratelj.
Spominja se sicer ene izmed mnogih, a vseeno nenavadne zgodbe: »Kontaktirala me je mlada družina in mi prinesla pokazat primerek, za katerega so mislili, da je meteorit. Zadnje leto so bili meteoriti v Sloveniji namreč zelo popularni. Ko ljudje take stvari prepoznajo v medijih, jih začne to zanimati in vse, kar je temu podobno, imajo za meteorit. Meteoritu pa je lahko podobno marsikaj. Oni so to prinesli in povedal sem jim, da mislim, da to ni meteorit. Zanimivo pa je bilo to, da sta k meni prišla po drugo mnenje. To me je presenetilo, saj sem do zdaj za drugo mnenje slišal le v zdravstvu, ne pa pri geografih za določanje mineralov. Tudi prvo mnenje je bilo enako kot moje.«
»Takšnih zgodb bi bilo za en roman,« pravi Podgoršek in razmišlja, da jih bo zbral, ko bo v pokoju.
Foto: Jure Banfi
