Je v Mariboru dovolj košev za pasje iztrebke? Občanko je zmotilo, da je na širšem območju Betnavskega gozda le en tovrstni koš. Na mariborski občini odgovarjajo, da novih košev načeloma več ne postavljajo.
Mariborčanka je preko platforme Izboljšajmo Maribor opozorila na, po njenem mnenju, premalo košev za pasje iztrebke v Betnavskem gozdu.
Kot je zapisala, je lastnica dveh psov, s katerima se dvakrat dnevno odpravi na sprehod v Betnavski gozd. Na območju, ki ga prehodi, je samo en koš za pasje iztrebke, ki se nahaja pri adrenalinskem parku.
Izpostavlja, da morajo lastniki psov zato pasje iztrebke metati v navadne koše.
Občini predlaga postavitev več košev za pasje iztrebke na območju Betnavskega gozda.
Kako odgovarjajo na občini?
Ali pasji iztrebki sodijo tudi v običajne koše?
Na mariborski občini so odgovorili, da lahko lastniki psov vrečke s pasjimi iztrebki odvržejo tudi v običajne koše za mešane komunalne odpadke: »Seveda mora biti vrečka z iztrebki, ko jo odvržemo, dobro zaprta oziroma zavezana.«
Specializirani pasji koši so se pred leti začeli pojavljati, da so spodbudili zavest, da je v urbanem okolju pasje iztrebke potrebno pobirati in poskrbeti za čisto in zdravo okolje.
Na območju občine je trenutno nekaj več kot 100 košev za pasje iztrebke. Kot pojasnjujejo na občini, novih košev za pasje iztrebke načeloma ne postavljajo več: »Nenazadnje so tudi precej dražji od običajnih.«
-
Lokalno | 2 komentarjev
Je v Mariboru dovolj košev za pasje iztrebke?
Mariborska občina: Več košev lahko ima nasproten učinek od želenega
Ob tem so zapisali, da sta v Betnavskem gozdu dva koša, ki ju Snaga redno prazni.
Kot pojasnjujejo, so izkušnje pokazale, da lahko večja gostota košev pomeni, da se v samih koših, pa tudi poleg njih, nabira še več odpadkov: »Učinek je lahko torej prav nasproten od želenega.«
Kot pravijo, spodbujajo, da bi ljudje odpadke, ki jih proizvedejo v gozdu, odnesli s sabo, ven iz gozda, in jih odvrgli v domačem smetnjaku oziroma v koših za smeti: »Računamo torej na vest obiskovalcev narave in na vse boljšo ozaveščenost glede ravnanja z odpadki.«
Pasjih iztrebkov ni dovoljeno odlagati med biološke odpadke
Psi s svojimi izločki na dnevnih sprehodih letno izločijo približno 11 kilogramov dušika na hektar in pet kilogramov fosforja.
Pretiran vnos dušika zmanjšuje biotsko raznovrstnost, saj omogoča rast le nekaterim rastlinam. Pomanjkanje rastlin pa odganja divje živali, ki nimajo več hrane.
Zaradi tega iztrebkov ni dovoljeno odlagati med biološke odpadke. Ti so večinoma namenjeni za pripravo komposta, vsebnost mačjih in pasjih iztrebkov v njih pa je moteča.
Problematično je predvsem puščanje iztrebkov na zavarovanih območjih, na primer na ožjem vodovarstvenem območju. Tam lahko povzroči onesnaženje podzemne vode.
Iztrebki psov in mačk ne pripomorejo h gnojenju zelenih površin
Zmotno je prepričanje, da pasji iztrebki, ki jih ne poberemo, pripomorejo h gnojenju zelenih površin. Vsebujejo namreč povsem druge sestavine, kot iztrebki rastlinojedih živali, ki jih uporabljamo kot živalska gnojila.
Prav tako se lahko preko pasjih iztrebkov prenašajo okužbe z raznimi bakterijami in paraziti. Preko iztrebkov se v tla izločajo tudi ostanki zdravil, ki jih zaradi bolezni uživajo hišni ljubljenčki.
Puščanje iztrebkov na javnih zelenih površinah prepovedano
Problematiko nepobranih pasjih iztrebkov ureja odlok o zelenih površinah v Mestni občini Maribor, kjer je zapisano, da »je prosto gibanje psov ter puščanje njihovih iztrebkov na območju javnih zelenih površin prepovedano«.
Za nadzor je pristojen Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor, globa za takšen prekršek pa znaša 62,59 evrov.