Ministrstvo za obrambo pojasnjuje razporejanje zaposlenih v UKC Maribor v primeru vojne.
V povezavi z nedavnim obvestilom, ki ga je UKC Maribor posredoval svojim zaposlenim o razporeditvi na delo v primeru vojne, je Ministrstvo za obrambo podalo dodatna pojasnila.
Spomnimo …
V obvestilu so zdravstvene delavce zaposlene v UKC Maribor seznanili z razporeditvijo na delovno dolžnost v kliničnem centru v primeru izrednih razmer ali vojne.
Na UKC Maribor so za Mariborinfo pred dnevi poudarili, da gre zgolj za seznanitev o možnosti razporeditve v primeru izrednih razmer.
PREBERITE ŠE:
Tudi državni organi imajo to možnost
Na obvestilo, ki so ga prejeli zaposlenih v mariborskem UKC-ju, pa so se zdaj odzvali tudi na Ministrstvu za obrambo, kjer pravijo, da Uprava za obrambo Maribor, razporedi državljane na delovno dolžnost na podlagi predlogov vodje priprav civilne obrambe v UKC Maribor ali oseb, ki jih pooblastijo za razporeditev delavcev.
Dodajajo tudi, da vsak nosilec obrambnega načrtovanja pripravi predloge za razporeditev svojih zaposlenih na delovno dolžnost.
»To možnost imajo tudi nekateri državni organi, in sicer Urad predsednika republike, Državni zbor, Državni svet, Računsko sodišče, Urad varuha človekovih pravic, Ustavno sodišče, Vrhovno sodišče, Vrhovno državno tožilstvo in drugi pravosodni organi.
Po izvedeni razporeditvi predlagatelj razporeda obvesti o izvedenem razporedu na delovno dolžnost,« pojasnjujejo.
Kaj se zgodi, če zaposleni zavrne razporeditev na delovno dolžnost?
Na obrambnem ministrstvu pojasnjujejo, da ob razporeditvi na delovno dolžnost, ki jo predvidevajo predpisi na obrambnem področju, ni predvideno pridobivanje soglasja zaposlenega, ampak seznanitev z razporedom ter s pravicami in dolžnostmi v zvezi z razporedom ter ob prejemu poziva k izvrševanju obrambne dolžnosti.
»Morebitni spori se rešujejo v okviru delovnopravne zakonodaje,« pravijo.
Delovna dolžnost pri obrambi države
Pri obrambi države imajo državljani v skladu z ustavo tudi delovno dolžnost, ki jo uresničujejo z opravljanjem del, ki so nujna za oskrbo Slovenske vojske, prebivalstva, delovanje državnih organov, organov lokalne samouprave in druge obrambne potrebe, pojasnjujejo na ministrstvu dolžnosti, ki jih prevzemajo zaposleni v primeru razporejenosti na delovno dolžnost.
»Razporejeni državljan ob uveljavitvi delovne dolžnosti izvaja naloge znotraj organa oziroma organizacije, kjer je zaposlen, predvsem za izvajanje nalog, s katerimi se zagotovi neprekinjeno izvajanje oziroma opravljanje dejavnosti ob zaostrenih razmerah.«
Tajni obrambni podatki morajo ostati skrivnost
Državljan, ki je razporejen na delovno dolžnost, se je dolžan usposabljati za opravljanje te dolžnosti v skladu s predpisi.
»Kdor se pri opravljanju delovne dolžnosti, pri delu ali kako drugače seznani s tajnimi obrambnimi podatki, jih je dolžan varovati v skladu s predpisi, ki urejajo določanje, varovanje in dostop do tajnih podatkov državnih organov in varovanje tajnih obrambnih podatkov.
Državljan, ki je zavezan delovni dolžnosti, se je na podlagi poziva pristojnega organa dolžan zglasiti na določenem kraju in ob določenem času,« razlagajo.
PREBERITE ŠE:
Če je potrebna psihološko podporo zaposlenim, ki so v času izrednih razmer ali vojne razporejeni na delovno dolžnost, se morajo ti najprej obrniti na delodajalca.
Če bi potrebe presegle zmožnosti dotičnega organa ali organizacije, se iščejo rešitve v okviru pristojnega ministrstva ali teles kriznega upravljanja in vodenja, pojasnjujejo na ministrstvu.
Sicer pa je v pripravi pregled stanja na področju delovne dolžnosti, ki bi lahko pokazal tudi potrebo po pripravi sprememb.
