Na Facebook strani Proti nezakonitemu lovu na ptice v Sloveniji so izpostavili, da ljudje pogosto zmotno mislijo, da je vsak ptičji mladič, ki ga najdejo izven gnezda, nebogljena sirota, kar pa ne drži.
Mladiči že zapuščajo gnezda, leteti pa še ne znajo
Prav zdaj je pri številnih pticah čas, ko mladiči zapuščajo gnezda, ampak še niso sposobni letenja.
»Zaradi svojega izgleda se najdeni mladiči tako zdijo nebogljeni, zapuščeni in potrebni pomoči. A največkrat temu ni tako, saj so njihovi starši v bližini in čakajo, da se umaknemo in bodo lahko naprej skrbeli za svoje mladiče,« pojasnjujejo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Kot pravijo, pri številnih vrstah ptic pevk mladiči zapustijo gnezdo, ko jim zraste perje, a še niso sposobni leteti. Na tleh preživijo nekaj dni in v tem času se jim dokončno razvijejo letalna peresa.
Medtem jim starši še kar nekaj časa prinašajo hrano in jih s klici opozarjajo na nevarnost.
Zakaj ptice zapustijo gnezdo, še preden znajo leteti?
V društvu pojasnjujejo, da je prepričanje, da so gnezda za ptice varna, prijetna bivališča, napačno. Plenilci v resnici pogosto z lahkoto najdejo gnezdo, polno glasnih mladičev, gnezdo pa je lahko za ptice tudi vir parazitarnih okužb.
»Starši zato mladiče vsak dan pridno hranijo od jutra do večera, da mladiči čim prej odrastejo in zapustijo gnezdo,« pojasnjujejo.
Ko mladiči gnezdo zapustijo, se zato razkropijo naokoli, s čimer povečujejo verjetnost njihovega preživetja. Starši mladiče ob tem vsak dan vodijo na drugo prenočišče.
»Tudi če plenilec najde enega mladiča, ob tem ne pokonča še vseh ostalih, kot bi se zgodilo, če bi našel polno gnezdo,« dodajajo v društvu.
Najbolje je, da najdenega mladiča pustimo tam, kjer smo ga našli
»Ker ljudje tem mladičem želijo pomagati, jih vzamejo domov ali odnesejo v zavetišče,« pravijo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
»S tem pa naredijo več škode kot koristi, saj mladičem v ujetništvu nikoli ne moremo nuditi optimalne oskrbe, kakršne so deležni s strani svojih staršev,« pojasnjujejo. Poleg zagotavljanja ustrezne hrane je namreč to tudi učenje veščin za preživetje v njihovem naravnem okolju.
Svetujejo, da je najbolje, da najdenega mladiča pustimo tam, kjer je, in se čim prej umaknemo. Če ga ogrožajo plenilci (na primer mačke), ga postavimo na varnejše mesto (grm, drevo, živa meja, balkon, okenska polica).
Pomembno je, da je to mesto v bližini in dostopno staršem, ki skrbijo za mladiča.
»V človeški naravi je, da nebogljenim bitjem želimo pomagati,« so ob tem zapisali na Facebook strani Proti nezakonitemu lovu na ptice v Sloveniji. Kot pravijo, je to samo po sebi dobro, vendar pa se moramo zavedati tudi naravnih zakonitosti in jih v največji možni meri tudi spoštovati.
Svetujejo, da v kolikor v naravi najdemo poškodovano, bolno ali oslabljeno ptico, o tem obvestimo Zatočišče za prostoživeče živali na Muti.
Starejše novice
