Vrtnarska sezona se je že začela. Kako pa je vrtnarska kultura razširjena pri štajerski populaciji?
Vrtnarjenje in ukvarjanje z manjšimi popravili doma v starosti je povezano z dolgim življenjem, so pokazale nekatere raziskave.
Ljudje smo začeli gojiti rastline pred približno 10 tisoč leti. A človeštvo so prehitele mravlje. Te so pred približno 50 milijoni let začele gojiti glive, s katerimi se prehranjujejo, kar počnejo še danes.
»Menim, da je vrtnarska kultura pri Štajercih zelo razširjena. Štajercem so najbolj priljubljene sadike trajnic, malih iglavcev, vrtnic in nasploh vse, kar je cenovno ugodno,« pravi Nastja Žižek z mariborskega vrtnega centra Moga.
Rastline z vonjem mentola ali jabolka
Po drugi strani pa Klementina Tement z vrtnarstva Tement pri Štajercih »pogreša hortikulturno razgledanost, odnos do prostora grajenega z rastlinami, 'nekaj več' v prostoru«. Po njenih besedah pri meščanih gre bolj za 'pokupčkane' cvetoče sezonske rastline:
»Vsak april krajinski arhitekti ozaveščamo o pomenu urejenega zelenega prostora, tako javnega kot zasebnega. Žal je premalo vrtnarske kulture, tudi mladi, ki se odločijo za ta poklic, ne morejo dobiti ustreznega znanja v naši državi,« še razlaga Tementova in dodaja, da so Štajerci navezani na določene rastline, ki jih nikakor ne znajo kombinirati: »Tukaj pripisujem krivdo tudi strokovnjakom, ki to niso.«
Po Tementovih besedah pri balkonskem cvetju še vedno prednjačijo pelargonije: »Spekter rastlin je v našem vrtnarstvu zelo širok, sedaj že nekaj let gojimo užitne rastline, in sicer z vonjem mentola ali jabolka.«
Vrtnarjenje je prijazno srcu
Da je vrtnarjenje povezano z dolgim življenjem, so pokazali rezultati raziskovanja švedskih znanstvenikov, ki so jih objavili v znanstveni reviji British Journal of Sports Medicine. Švedski raziskovalci so v raziskavo vključili 4.232 ljudi v starosti 60 let, proučili pa so povezave med tveganjem za srčno kapjo in fizično (ne)aktivnostjo.
Nekateri ljudje se gibajo vsak dan, medtem ko so drugi popolnoma neaktivni, znanstvenike pa je zanimala predvsem skupina med tema dvema ekstremoma. Manjša dnevna aktivnost, na primer vrtnarjenje, popravila doma, lov in iskanje hrane v naravi, lahko zmanjša tveganje za srčno kap kar za 27 odstotkov.
Stik z naravo je tudi stik z našo dušo
Številne raziskave po svetu in doma dokazujejo, da narava oziroma rastline oziroma zelenje nasploh dobrodejno vpliva na človekovo psihofizično zdravje. Vrtnarjenje bi naj zmanjševalo možnost depresivnega stanja in dvigovalo pozitivno razpoloženje.
V Sloveniji smo v letu 2015 pridelali 92.500 ton zelenjave, kar predstavlja le 38 odstotkov glede na potrošnjo. Istega leta smo v Sloveniji namreč potrošili 238.900 ton zelenjave, je pokazala raziskava Visoke šole za upravljanje podeželja.
»Sicer pa ne pozabimo, rože so najlepši jezik na svetu, še posebej ko so gojene na naši zemlji, z znanjem, ljubeznijo in tradicijo,« je mnenja Tementova.
