Kako so Mariborčani živeli pred 100 leti?

Na Andragoškem zavodu Maribor – Ljudska univerza je v torek, 13. junija 2023, potekalo predavanje s tematskim sprehodom z naslovom Kako so prebivali Mariborčani pred 100 leti?

Predavala in vodila je etnologinja Jerneja Ferlež, ki nas je popeljala po mariborskih bivališčih v prvi polovici 20. stoletja, od najvišjih slojev do ubornih bivališč mariborskega proletariata.

»Kako so ljudje prebivali 100 let nazaj, tako kot danes, zelo različno,« je pričela predavanje Jerneja Ferlež, ki je predstavila, kakšna je bila bivalna kultura prebivalstva našega mesta za obdobje pred 100 leti. 

Ni bilo tipičnega načina prebivanja, družba pa je bila še bolj razslojena kot danes, je izpostavila Jerneja, ki je skozi fotografije in komentarje predstavila življenja Mariborčanov.

Jerneja Ferlež, etnologinja in bibliotekarka, je objavila vrsto etnoloških člankov in monografij (Mariborska dvorišča Fotografiranje v Mariboru, Josip Hutter in bivalna kultura Maribora, Stanovati v Mariboru), uredila katalog razstave Nemci in Maribor, sonapisala knjigo Okusiti Maribor ter scenarij za film Mariborska dvorišča. 

Izjemen dom Josipa Hutterja

Predavanje se je začelo z najbolj bogatim prebivalstvom in vilami. Te so bila zgrajene kmalu po letu 1900 in pred prvo svetovno vojno. Pri tem je Jerneja podrobneje predstavila vilo Josipa Hutterja, ki je na Marčičevi ulici 1. 

Josip Hutter, po rodu Kočevski Nemec, je v Mariboru znan kot ustanovitelj eno najuglednejših in uspešnih mariborskih tekstilnih podjetij in kot filantrop, po skrbi za svoje delavce. Leta 1935 se je družina vselila v vilo ob mestnem parku in tu živela do zaplembe in prisilne izselitve leta 1945. Josip Hutter pa je bil nekaj časa tudi zaprt.

V petdesetih letih sta zakonca Hutter dobila dovoljenje za izselitev v Avstrijo, kjer je nato Josip Hutter do smrti živel v skromnih razmerah.

Ogledali smo si načrt vile, ki kaže, da so v pritličju bili gospodova in gospejina soba, kjer se je sprejemalo večino obiskov, jedilnica, dnevna soba in pripravljalnica ter zimski vrt. Prvo nadstropje je bilo razdeljeno na del za starše, kjer je bila spalnica, garderoba in kopalnica, ter del za otroke, kjer so bile tri otroške sobe, igralnica in kopalnica.



Na podstrešju so bili urejeni shrambni in bivalni prostori za sobarico, kuharico, hišnika in delovni prostor za šiviljo. Od zunaj vila ni delovala prestižno, je pa bila od znotraj zelo udobna; prav tako je imela zelo lepo urejen vrt. 

Najemniške hiše kot dobra naložba

Najemniške hiše so začeli graditi v drugi polovici 19. stoletja. Bile so zgrajene kot naložba za srednji sloj in srednji višji sloj. Gre za hiše, v katerih je več stanovanj.

Večinoma trisobna stanovanja so imela kuhinjo na dvoriščni strani, bivalni prostor pa je bil usmerjen na ulično stran. Gre za stanovanja, kot so na Krekovi ulici, Maistrovi ulici, Tyrševi, Smetanovi ulici. 

Predmestne hiše po ugodnih cenah

Mesto je dalo na razpolago predmestne hiše po ugodnih cenah in pogojih gradnje. Namenjena so bila srednjim in višjim slojem.

Kot zanimiv primer je izpostavila »leseno hišo« na Vinarski ulici.

»Lesena hiša« je bila zgrajena leta 1943 kot vzorčna nemška hiša.

Tovrstne hiše na Vinarski ulici so dali zgraditi Nemci, da bi pokazali svoj način prebivanja, svojo kulturo in svoj način gradnje hiš. 

Delavske kolonije

Naslednja oblika bivališča so bile kolonije, in sicer Hutterjeva, železničarska in Vurnikova. Josip Hutter je na Pobrežju za svoje delavcev dal izgraditi kolonijo, kjer so bile hiše razdeljene, vsaki družini pa je pripadala polovica hiše z lastnim vhodom. 

Železničarska kolonija je bila zanima tudi zato, ker so hiše že imele štedilnike. Vurnikova delavska kolonija pa je nastala s strani mesta in je primer dobro načrtovane soseske za srednji in srednji nižji sloj. 

Barakarska naselja

Najnižji sloj prebivalstva je živel v barakarskih naseljih, ki pa so bila leta 1938 načrtno požgana, prebivalci (čeprav ne vsi), pa so dobili majhna in preprosta stanovanja na Pregljevi ulici. 

 

Zasilna prebivališča

Leta 1920 je bila velika gospodarska kriza in posledično je bilo v mestu veliko deložacij. Nastala so zasilna prebivališča pod mostom in v Betnavskem gozdu.

Prav tako pa smo prisluhnili prošnjam za stanovanje iz leta 1929.

Predavanje Kako so prebivali Mariborčani pred 100 leti? je bilo izvedeno na Andragoškem zavodu Maribor – Ljudska univerza v sklopu Letnega programa izobraževanja odraslih v Mestni občini Maribor za leto 2023.

Program se financira iz proračuna Mestne občine Maribor na podlagi Zakona o izobraževanju odraslih.