Vse višje temperature postajajo vedno večja težava, predvsem v mestih. Mariborska svetnica tako predlaga, da občina po trgih v Mariboru namesti osvežilne škropilnike, na Glavnem trgu pa postavi več dreves za nujno potrebno senco.
Na vročinske valove, ki bodo vse pogostejši in dolgotrajnejši, se bomo ljudje morali prilagoditi.
Agencija Republike Slovenije namreč redno beleži naraščanje povprečne temperature v večjih mesecih in posledično tudi število dni s presežkom temperature nad 30 stopinj Celzija.
Prav zaradi tega prihaja v zadnjem času do številnih pozivov k doslednemu in ustreznemu ukrepanju pri boju proti visokim temperaturam v mestih.
Eden izmed zadnjih je prišel s strani mariborske mestne svetnice Tatjane Frangež, ki je tudi vodja svetniške skupine Levice v mestnem svetu Mestne občine Maribor. Frangež predlaga, da bi se po Mariboru postavili škropilniki, na Glavnem trgu pa zasadilo več dreves.
Škropilniki po mestu in drevesa na Glavnem trgu
Pobudo je mestna svetnica Tatjana Frangež podala na 34. redni seji mestnega sveta, ki je potekala v juniju, v njej pa je na začetku poudarila, da klimatske spremembe naposled kažejo zobe, zaradi česar je tudi v Mariboru vse bolj vroče.
»Dajem pobudo, da Mestna občina Maribor skupaj z Mariborskim vodovodom na vseh večjih trgih, kjer ni druge možnosti ohladitve, postavi škropilnike, kot so, ne vem, če so še, postavljeni na Trgu svobode. Da se bomo lahko meščani sproti vsaj malo ohladili,« je poudarila Frangež.
V drugem delu pobude pa predlaga predvsem ozelenitev mesta in posledično zmanjševanje temperature s senco dreves.
»Prav tako dajem pobudo, da vodstvo občine razmisli, na kak način bi na Glavni trg umestili drevesa, ki bi dajala vsaj nekaj sence. Obnovljen Glavni trg je namreč precej bolj vroč, kot je bil pred ureditvijo. In prav nikjer se človek ne more skriti pred soncem, edina osvežitev, to je fontana, pa je v bistvu namenjena ohladitev otrok in morda pasjih ljubljenčkov,« je še poudarila Frangež.
Ali bo pobuda izpolnjena, še ni jasno, saj so jo sedaj posredovali uradu za komunalo, promet in prostor na Mestni občini Maribor.
Mesta se čez dan močno segrejejo
Zgoščena pozidava in odpadna toplota zaradi človekove dejavnosti, pri čemer izstopajo klimatske naprave in motorji z notranjim izgorevanjem, povzročata nekoliko toplejše urbano območje v primerjavi z okoliškim podeželskim območjem.
Nastane tako imenovani 'učinek toplotnega otoka'. Takrat je temperatura v mestu za nekaj stopinj višja od temperature v okolici.
Umeščanje novih zelenih in vodnih površin v mesto lahko ublaži učinek urbanega toplotnega otoka.
»Številne raziskave potrjujejo, da so višje temperature in toplotni otoki prisotni predvsem v tistih predelih mest, kjer ni veliko dreves ali druge zelene infrastrukture,« pojasnjuje arboristka Tanja Grmovšek: »Za lokalne prebivalce pa lahko njihovo pomanjkanje pomeni povečano zdravstveno tveganje in slabše bivalne pogoje.
Drevesa naravna klimatska naprava
Kot pravi Grmovšek, bi lahko drevesa v času vegetacijske dobe poimenovali tudi naravna klimatska naprava. Ustrezno razporejena mestna drevesa v urbanem okolju lahko namreč temperaturo zraka znižajo tudi do osem stopinj Celzija.
»Drevesa prav tako regulirajo temperaturo in vlažnost zraka v mestu, čistijo zrak ter zadržujejo prašne delce, hrup, veter, padavinske vode in sončno sevanje,« pojasnjuje.
V tujini že dalj časa velja, da so mestna drevesa enako pomemben element kot stavbe in ostala mestna infrastruktura. Imajo pa zelo veliko vlogo pri ohranjanju kakovosti življenja ljudi v mestu in biotske pestrosti ter zagotavljajo številne druge pozitivne funkcije, ki jih drevesa omogočajo.
