Vir: Civilna iniciativa narava Slovenskih goric
Drevesa pozitivno vplivajo na življenje v mestu. Med drugim močno pripomorejo k omilitvi vročine na najbolj segretih površinah v mestu.

Člani Civilne iniciative narava Slovenskih goric so se na vroč dan odpravili po Lenartu in na več mestih izmerili temperaturo. 

Kot so zapisali, so meritve izvedli v petek, 1. julija, od 12. do 14. ure. Uradna temperatura je bila takrat 31 stopinj Celzija. 

Ob tem so opozorili na omejitev pri merjenju. Digitalni termometer, ki so ga uporabljali, je namreč omogočal merjenje le do temperature 55 stopinj Celzija. 

Na Facebooku so objavili fotografije, na katerih so označili izmerjene temperature. »V nadaljevanju se lepo vidi vrednost enega oziroma vsakega drevesa ter na splošno vrednost prav vsega zelenja,« so sporočili.  

Zaradi velike koncentracije stavb in cestnih površin se mesta čez dan močno segrejejo

Zgoščena pozidava in odpadna toplota zaradi človekove dejavnosti, pri čemer izstopajo klimatske naprave in motorji z notranjim izgorevanjem, povzročata nekoliko toplejše urbano območje v primerjavi z okoliškim podeželskim območjem.

Nastane tako imenovani 'učinek toplotnega otoka'. Takrat je temperatura v mestu za nekaj stopinj višja od temperature v okolici. 

Umeščanje novih zelenih in vodnih površin v mesto lahko ublaži učinek urbanega toplotnega otoka.

»Številne raziskave potrjujejo, da so višje temperature in toplotni otoki prisotni predvsem v tistih predelih mest, kjer ni veliko dreves ali druge zelene infrastrukture,« pojasnjuje arboristka Tanja Grmovšek: »Za lokalne prebivalce pa lahko njihovo pomanjkanje pomeni povečano zdravstveno tveganje in slabše bivalne pogoje.

Vir: Civilna iniciativa narava Slovenskih goric

Drevesa naravna klimatska naprava

Kot pravi Grmovšek, bi lahko drevesa v času vegetacijske dobe poimenovali tudi naravna klimatska naprava. Ustrezno razporejena mestna drevesa v urbanem okolju lahko namreč temperaturo zraka znižajo tudi do osem stopinj Celzija.

»Drevesa prav tako regulirajo temperaturo in vlažnost zraka v mestu, čistijo zrak ter zadržujejo prašne delce, hrup, veter, padavinske vode in sončno sevanje,« pojasnjuje. 

V tujini že dalj časa velja, da so mestna drevesa enako pomemben element kot stavbe in ostala mestna infrastruktura. Imajo namreč pa zelo veliko vlogo pri ohranjanju kakovosti življenja ljudi v mestu in biotske pestrosti ter zagotavljajo številne druge pozitivne funkcije, ki jih drevesa omogočajo.

Vir: Civilna iniciativa narava Slovenskih goric

Pripravili pregled 'vročih točk'

V letu 2020 je nastal projekt Vroče točke, ki je kolesarjem in pešcem omogočal, da so na zemljevidu Ljubljane označili lokacije, ki jih sami zaznavajo kot vroče točke. 

V dveh tednih so jih označili kar 699, za najbolj problematične pa so se izkazale lokacije v središču mesta.

Območje železniške in avtobusne postaje, kliničnega centra, okolica Pivovarne Union, Kotnikova in območje med Ajdovščino in Nazorjevo so med lokacijami z veliko vročimi točkami.

Analiza odgovorov krajanov je pokazala, da ljudje poleti izbirajo daljše poti, samo da jim ni vroče, zaradi vročine sploh ne hodijo na nekatere lokacije v mestu, nekateri zaradi vročine več uporabljajo avto in manj hodijo in kolesarijo, problematične so predvsem lokacije, kjer se je treba ustaviti in čakati, kot to na primer križišča.

Vir: Vroče točke Ljubljana

Komentarji (6)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
mrazi (nepreverjen)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

S drevesi v mestu je sam križ. Potrebno je skrbeti za njih odpada jim tudi stje . Ko je neurje se lomijo veje in stebla ter povzročajo škodo na avtomobilih
In itak imajo že skoraj vsi klimatske naprave v stanovanjih. Skratka nebodigatreba.
To ni moje mnenje. Toda marsikdo od sosedov bi naredili najraje golosek od naše soseske pa do vrha hriba, da ne bi pometal listja in cvetov pomladi!

pod lipco domačo (nepreverjen)

Ti si en pravi nebodigatreba.

In reply to by mrazi (nepreverjen)

SLO (nepreverjen)

Ti si z razmišljanjem pravi bimbo...

In reply to by mrazi (nepreverjen)

pod lipco domačo (nepreverjen)

Naši predniki niso imeli digitalnih termometrov in tudi merili niso.
Enostavno so znali, da je lepše in prijetno pod domačo lipco in so se namesto v klimatizirane prostore spravili od drevesa.
Poleti so zunaj pod drevesom na dvorišču tudi jedli.

Leka (nepreverjen)

Drevesa so naravna klima narave ....zato so na Pohorju posekali in preostali nabrežine ,da nam bo pozimi toplo . Pustite idiote na oblasti in sami se bodo uničili .

Ninnika (nepreverjen)

zakaj potem vsi projekti prenove predvidevajo tlakovce. na glavnem trgu ni niti enega drevesa, tudi projekt na lentu predvideva zgolj novo tlakovanje, dreves pa nikjer. enako hocejo iz gosposvetske narediti dvopasovnico, ki bi jo radi poimenovali severna obvoznica, zaradi cesar bo potrebno podreti drevesa ob cesti. maribor se pocasi spreminja v ljubljano.

Starejše novice