Nacionalni inštitut za javno zdravje je pred dnevi predstavil projekt, ki so ga poimenovali »Zdravje v občini«. Seštevek pozitivnih in negativnih kazalcev je pokazal, da je najbolj zdrava občina Domžale, Maribor pa spada v kategorijo manj zdravih občin.
Zdravje v občini je oblikovano na podlagi različnih kazalnikov, ki vplivajo na zdravje ali so z zdravjem povezani. Sem tako spadajo prebivalci in skupnost, dejavniki tveganja za zdravje, preventiva, zdravstveno stanje in umrljivost. V letošnjem letu so s strani inštituta predstavljene vsebine s področja uporabe alkohola, telesne aktivnosti in debelosti.
"Projekt omogoča prikaz zdravstvenega stanja ljudi v slovenskih občinah in primerjavo med njimi. Namen projekta je krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v lokalnem okolju, kjer ljudje živijo in delajo, ter omogočiti boljšo dostopnost in dosegljivost zdravstvenih podatkov v Sloveniji," so še povedali na inštitutu.
Vzhodna regija v slabšem položaju
Kot je pokazala raziskava, so občine v vzhodnem delu Slovenije v povprečju v nekoliko slabšem položaju od občin na zahodu države. Sicer na razlike v zdravju vplivajo socialno-ekonomski dejavniki, kot je izobrazba, dohodek, zaposlenost, kultura in etnična pripadnost, sistem zdravstvenega varstva, ki se odraža v dostopnosti do kakovostnih in varnih programov preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije, ter življenjski slog v povezavi z vpetostjo posameznika v ožjo socialno mrežo, njegove bivalne in delovne razmere ter dostopnost do osnovnih dobrin in storitev.
Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje na razlike v zdravju vplivajo različni dejavniki, ki niso nujno povezani s krajem oziroma regijo bivanja.
Maribor v slabšem položaju kot Ljubljana
Delež prebivalcev občine Maribor, ki so svoje zdravje ocenjevali kot dobro, je bil blizu slovenskemu povprečju, medtem ko je v Ljubljani ta delež višji od slovenskega povprečja.
- Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 13,5 koledarskih dni na leto, v Ljubljani 11,2 koledarskih dni na leto.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je v Mariboru 2,0 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Ljubljani 1,3. Prav tako je v Mariboru višja stopnja umrljivosti zaradi samomora, ta je 18 na 100.000 prebivalcev, v Ljubljani 15. Slovensko povprečje je 22.
- Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 6,2 na 1000, v Ljubljani 6,5. Delež kadilcev je v Mariboru 27 odstotkov, v Ljubljani pa 23 odstotkov.
- Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 0,7 odstotkov na 1000 prebivalcev, v Ljubljani je ta delež veliko višji in sicer 1,8 odstotkov.
Slaba odzivnost Mariborčanov pri programu Svit in Zora
Odzivnost prebivalcev v državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki - Program Svit pove, koliko vabljenih prebivalcev v starosti 50 – 74 let se je odzvalo na vabilo v program in so bili pripravljeni oddati vzorec blata za testiranje na prisotnost prikrite krvavitve v blatu. Odzivnost v Mariboru je 55,6 odstotkov, v Ljubljani je ta procent nekoliko višji in sicer 59,3 odstotkov.
Rak materničnega vratu je v Evropski uniji drugi najpogostejši rak pri mladih ženskah, takoj za rakom dojk. Rak materničnega vratu je kljub nekaterim učinkovitim ukrepom javnozdravstveni problem tudi v Sloveniji.
Na podlagi raziskav je v Mariboru odzivnost žensk 66,0 odstotna, v Ljubljani 70,7 odstotna.
Po zadnjih podatkih registra raka je v letu 2013 v Sloveniji za rakom materničnega vratu na novo zbolelo 122 žensk. V zadnjih letih zaradi te bolezni pri nas umre 30 – 40 žensk letno.
