Po umiku predloga za referendum občina vzpostavlja delovno skupino za spremljanje projekta EIOM. Trije člani so že znani, predstavniki mestnih četrti in civilne iniciative pa še niso imenovani.
Potem ko je Mestna občina Maribor umaknila predlog za posvetovalni referendum o projektu EIOM oziroma načrtovani sežigalnici odpadkov v Mariboru, postopki v zvezi s projektom tečejo naprej. Na državni ravni še vedno poteka razpis za izbor koncesionarjev za izvajanje državne javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, na lokalni ravni pa občina pripravlja posebno delovno skupino za spremljanje projekta.
Na februarski seji mestnega sveta so mariborski svetniki na dnevni red uvrstili tudi informacijo o vsebini prijave na javni razpis za izbor koncesionarja za izvajanje državne javne službe sežiganja komunalnih odpadkov.
Medtem občina napoveduje oblikovanje delovne skupine, ki naj bi povezovala mestno upravo, mestni svet, mestne četrti, javna podjetja, strokovne institucije in zainteresirano javnost.
Delovna skupina še ni oblikovana
Na Mestni občini Maribor pojasnjujejo, da delovna skupina še ni formalno imenovana.
»Delovna skupina še ni oblikovana, predvidevamo, da bo oblikovana do konca prihodnjega tedna, končni seznam članov bo znan takrat, ko bodo vsi potrdili sodelovanje.«
Znana pa sta že dva predstavnika mestnega sveta in predstavnica občine. Mestno občino Maribor bo zastopala direktorica mestne uprave Lidija Krebl, mestni svet pa svetnika Stojan Auer in Srečko Vilar.
Predstavniki mestnih četrti in civilne iniciative za zdaj še niso določeni.
Predvidena naloga delovne skupine bo predvsem spremljanje projekta EIOM ter koordinacija med različnimi deležniki.
»Naloga delovne skupine je spremljanje poteka projekta, redna izmenjava informacij med Mestno občino Maribor, javnimi podjetji, strokovnimi institucijami, mestnimi svetniki ter predstavniki mestnih četrti in zainteresirane javnosti ter obravnava odprtih vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi s projektom.«
Predstavitev kompleksih infrastruktur javnosti
Na občini poudarjajo, da bodo člani skupine skrbeli tudi za pretok informacij med mestnim svetom, mestnimi četrtmi in javnostjo.
Med ključnimi nalogami skupine navajajo:
- spremljanje operativnega izvajanja projekta EIOM,
- identifikacijo lokalnih pobud in vprašanj,
- optimizacijo komunikacije z javnostjo,
- pripravo rednih poročil za mestni svet.
»Člani skupine se seznanijo s stanjem projekta ter skrbijo za prenos informacij do ostalih svetniških skupin in predstavnikov Mestnih četrti in Krajevnih skupnosti.«
Poseben poudarek naj bi bil namenjen tudi komunikaciji z javnostjo in predstavitvi projekta prebivalcem Maribora.
»Svetovalna vloga pri tem, kako kompleksne infrastrukturne ali razvojne teme najbolje predstaviti javnosti in prebivalcem Maribora.«
Skupina naj bi po napovedih pripravljala tudi kratke povzetke za seje mestnega sveta o vprašanjih, obravnavanih na srečanjih.
Naloge skupine ostajajo predvsem komunikacijske
Iz odgovorov občine je razvidno, da delovna skupina ne bo strokovni nadzorni organ, temveč predvsem prostor za spremljanje projekta, pretok informacij in obravnavo odprtih vprašanj.
Njene naloge naj bi bile koordinacija med mestnim svetom, mestnimi četrtmi in drugimi deležniki, prenos informacij ter priprava povzetkov o stanju dialoga.
To pomeni, da skupina po doslej znanih informacijah ne bo odločala o okoljskih vplivih, emisijah ali varnostnih vprašanjih, temveč bo predvsem spremljala in posredovala informacije o projektu.
Transparentnost z zadržkom, poslovne skrivnosti namreč ostajajo
Iz mariborske občine nam na vprašanje, ali bodo zapisniki in gradiva delovne skupine javno dostopni, nam iz občine niso nedvoumno odgovorili z da.
»O javni dostopnosti zapisnikov sej in posameznih gradiv bo odločala delovna skupina ob upoštevanju veljavnih pravil glede varovanja poslovno občutljivih informacij in poslovnih skrivnosti,« so zapisali v kabinetu župana.
Takšna formulacija pomeni, da javnost kljub napovedanemu dialogu ne bo nujno imela vpogleda v vso dokumentacijo, povezano s projektom. Prav pri projektu, ki že zdaj sproža številna vprašanja o lokaciji, emisijah in vplivih na okolje, je to lahko ena ključnih točk nezaupanja.
Ključno vprašanje: Dialog ali nadzor?
Če bo delovna skupina ostala predvsem prostor za izmenjavo informacij, ne pa tudi za dejanski vpogled v dokumentacijo in preverjanje odprtih vprašanj, bo težko odpravila dvome, ki spremljajo projekt sežigalnice.
Občina napoveduje vključevanje javnosti, hkrati pa si že vnaprej pušča možnost varovanja dela informacij zaradi poslovnih skrivnosti.
Prav v tej napetosti med obljubljeno transparentnostjo in omejenim dostopom do gradiv se bo pokazalo, ali bo delovna skupina res prispevala k večjemu zaupanju ali pa bo ostala predvsem politično-komunikacijski blažilec pritiska.
