Kazalniki za Maribor kažejo na slabši telesni fitnes otrok in slabo odzivnost na preventivne programe, medtem ko so nekateri drugi kazalniki boljši od državnega povprečja.
Prikaz podatkov o zdravju v občinah, ki ga vsako leto pripravi Nacionalni inštitut za javno zdravje, ponuja pregled ključnih kazalnikov zdravja prebivalcev ter njihovo primerjavo s slovenskim in regionalnim povprečjem.
Ob tem poudarja, da na zdravje pomembno vpliva tudi okolje, v katerem ljudje živijo in delajo. Namen predstavitve je spodbuditi deležnike na lokalni ravni, zlasti odločevalce, k aktivnejšemu delovanju na področju promocije in krepitve zdravja prebivalcev.
V Mestni občini Maribor je telesni fitnes otrok slabši od slovenskega povprečja, kažejo najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje o zdravju prebivalcev občin.
Še vedno je slabša od povprečja tudi odzivnost na preventivne programe.
Spodbudni pa so podatki o deležu prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji. Boljša od preostale Slovenije je mariborska občina tudi po bolniški odsotnosti delovno aktivnih prebivalcev, manj je čezmerno prehranjenih odraslih.
Izstopa nižja telesna pripravljenost otrok
Med dejavniki tveganja za zdravje izstopa nižja telesna pripravljenost otrok, ki zaostaja za slovenskim povprečjem.
Telesni fitnes osnovnošolskih otrok in mladostnikov je izračunan na podlagi štirih gibalnih sposobnosti, ki najbolj prispevajo k zmanjševanju zdravstvenega tveganja: mišična vzdržljivost, aerobna vzdržljivost, mišična moč in gibljivost.
Kazalnik telesnega fitnesa otrok v Mestni občini Maribor znaša 46,4, kar je nekoliko pod slovenskim povprečjem 49,43.
Slaba odzivnost na preventivne programe
Podatki kažejo tudi slabšo odzivnost prebivalcev na več preventivnih zdravstvenih programov.
Odzivnost v Program Svit, namenjen zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke, je v Mariboru znašala 58,9 odstotka, medtem ko slovensko povprečje dosega 64,9 odstotka.
Tudi presejanost v Programu Zora, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka materničnega vratu, je bila nižja od državnega povprečja. V Mariboru je znašala 69,6 odstotka, slovensko povprečje pa 72,5 odstotka.
Nižja od državnega povprečja je tudi presejanost v Programu Dora za zgodnje odkrivanje raka dojk. V Mestni občini Maribor znaša 73 odstotkov, na ravni Slovenije pa 77,9 odstotka.
Pod povprečjem so tudi podatki o precepljenosti proti več nalezljivim boleznim.
Precepljenost proti okužbam s HPV v Mariboru znaša 42,7 odstotka, slovensko povprečje pa 46,3 odstotka.
Še izrazitejša je razlika pri cepljenju proti pnevmokokom. V Mestni občini Maribor je precepljenost 41,2-odstotna, medtem ko v Sloveniji dosega 55,2 odstotka.
Nižja je tudi precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Kazalnik precepljenosti v Mariboru znaša 75,8 odstotka, slovensko povprečje pa 86,9 odstotka.
Pod državnim povprečjem ostaja tudi precepljenost proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence tipa b, otroški paralizi in hepatitisu B. V Mariboru znaša 81,2 odstotka, v Sloveniji pa 85,8 odstotka.
