Oddaja Tarča je nocoj obravnavala domnevne pritiske in zahteve po donacijah v povezavi z občinskimi posli.
Nocojšnja oddaja Tarča na Radioteleviziji Slovenija je pod drobnogled vzela tudi primer, povezan z mariborskim županom Sašo Arsenovičem in odredbo o hišni preiskavi, ki je bila podlaga za obsežno preiskavo Nacionalni preiskovalni urad.
V ospredju oddaje je bila zgodba o zemljišču na Studencih, kjer je podjetnik zaradi nespremenjene namembnosti zemljišča na travnik pripeljal prašiče in osla. Prav ta primer je po navedbah iz oddaje postal izhodišče za eno največjih preiskav v Mariboru v zadnjih letih.
Primer sicer ostaja v fazi predkazenskega postopka. Policija je včeraj prvič uradno potrdila, da preiskava zajema 17 kaznivih dejanj in pet osumljenih oseb. Preiskava se nanaša na postopke občine na področju prostorskih aktov, nepremičnin in javnih naročil.
V oddaji je nastopil tudi Aleksandar Jovanović, ki je po doslej objavljenih delih odredbe podal kazensko ovadbo in sodeloval s preiskovalci. Njegova ovadba naj bi bila po ugotovitvah iz odredbe povod za uvedbo prikritih preiskovalnih ukrepov septembra 2025.
Jovanović vsebine odredbe ni želel podrobneje komentirati, poudaril pa je pomen prijavljanja nepravilnosti organom pregona.
»Na tej točki lahko povem samo eno: da je zelo pomembno, če je kdorkoli bil v kakršnikoli obliki seznanjen s korupcijo, bil del nekih koruptivnih ravnanj, naj to naznani organom pregona. To je edini način, da se bo dejansko to neko bolezensko stanje, ki je v družbi, zajezilo.«
V oddajo so povabili tudi samega župana Sašo Arsenoviča, a je ta dejal, da povabila na razpravo o zadevi, ki je predmet predkazenskega postopka, žal ne more sprejeti.
V nadaljevanju oddaje sta spregovorila tudi nekdanji direktor mariborske Snaga Franc Dover in nekdanja mestna svetnica Gibanje Svoboda Karin Jurše. Oba sta kritično spregovorila o ravnanju mestnih struktur in odnosu do očitkov o korupciji.
Jurše je pojasnila, da je iz svetniške skupine izstopila zaradi nestrinjanja s pasivnim odzivom kolegov ob preiskavi.
»Dejansko je v naši svetniški skupini prišlo moje vprašanje, ali nameravamo vsaj nek politični odziv narediti. Seveda vsi vemo, da je sodna odločba nekaj formalnega, obstaja pa tudi politična odgovornost. Moji sočlani so menili, da je bolje biti tiho, in s tako odločitvijo se jaz nisem mogla poistovetiti.«
Dodala je, da zgolj čakanje na sodni epilog po njenem mnenju ni zadosten politični odziv.
»Če se že pogovarjamo o donacijah, potem bi morala biti logična poteza, da nekdo donira v občinski proračun, ne pa privatnim podjetjem, posameznikom ali športnim društvom.«
Po njenem mnenju zgodbe o domnevnih povezavah med donacijami in občinskimi odločitvami v Mariboru krožijo že dlje časa, vendar se o njih javno redko govori.
Kritičen je bil tudi Dover, sicer član Slovenske demokratske stranke, ki je opozoril predvsem na prakso zunanjih svetovalnih pogodb in pomanjkljive varovalke v poslovanju javnih podjetij.
»Dejstvo je, da je bilo veliko napak tudi v mojem času. Velikokrat smo morali na mojo pobudo dodajati protikorupcijske klavzule, ker jih prej ni bilo, in to je bilo zelo neprijetno.«
Za konec sta oba odgovorila tudi na vprašanje, ali lahko s takimi praksami opravijo samo volivci?
Karin Jurše je za konec dodala:
»Torej, če povem besede kolega, ki me je pospremil na pot v Ljubljano danes: Veš kaj, Karin, nič se ne sekiraj, Maribor ima naravno selekcijo in noben župan ni preživel več kot dva mandata,« je dejala Karin Jurše.
Franc Dover pa je odgovoril:
»Iz osebnih izkušenj, ki sem jih doživel, so bile takšne prakse, ki so neustrezne in upam, da z nastopom nove oblasti se bo nekaj spremenilo. Sicer se bodo slabe prakse nadaljevale.«
