Vas Skoke ohranja dediščino Uskokov, domačini pa kljub šaljivemu imenu kraja poudarjajo povezanost in živahno skupnost.
Slovenija pozna kar nekaj krajev z zanimivimi imeni, a današnja postaja je ena najbolj »poskočnih«.
Naša ekipa je obiskala vas Skoke, kjer domačini radi sprejmejo šalo, hkrati pa skrbno ohranjajo zgodovinski spomin na svoje prednike.
Začetki vasi izvirajo iz zgodbe Uskokov, pojasnjuje Zdenko Čuš, predsednik Krajevne skupnosti Skoke.
»Skoke so nastale iz Uskoki, ki so prišli k nam, ki so branili dunajski dvor pred vpadi Turkov. In tukaj jim je dunajski dvor dodelil ta teritorij, kjer je bilo približno štirideset družin, kjer so lahko živeli in gospodarili,« je pojasnil Čuš.
Čeprav se je del bojevnikov pozneje odselil, drugi pa so se zlili z domačini, njihove sledi še danes stojijo sredi vasi.
Humor je tu doma
Pred kužnim znamenjem je predsednik krajevne skupnosti dodal še del zgodovine.
»Tole mi imenujemo kužno znamenje. Za tem znamenjem, tukaj, ko je ta hiša, so nekoč Uskoki, po katerih smo mi dobili ime, imeli svoje pokopališče,« je dodal Čuš.
V Skokah se obiskovalcu hitro porajajo šale na račun imena, domačini pa jih sprejemajo z veliko mero humorja.
Domačin Danilo Horvat se je ob vprašanju, ali se šalijo na njihov račun, da zaradi imena pogosteje skačejo čez plot, nasmehnil in dejal:
»Hja, tudi je bilo včasih. Ne vzamete za slabo? Ne, ne, kje pa, kje pa,« je povedal Horvat.
Ob njem je še enkrat pristavil Čuš:
»Ne, mi smo sami pošteni, poročeni možje tukaj, ki se zavedamo svojih zadev, tako da,« je dodal Čuš.
Ograje, ki povezujejo
Sprehod skozi vas hitro razkrije, da so ograje v Skokah več kot meja, so simbol povezovanja in dobrih odnosov.
Domačinka Irena Ponudič je razložila posebnost ograj v vasi.
»Ograje imamo kar primerne. Mi, ki smo staroselci, imamo nizke, tisti, ki so se priselili, pa imajo malo bolj visoke,« je povedala Ponudič.
Nadaljuje z razlogom, zakaj so staroselci vztrajali pri nizkih ograjah.
»Tak smo bili navajeni. Imeli smo vedno dobre sosedske odnose, da smo se lahko kar preko ograje pogovarjali, en drugega obiskovali.
Še vmes smo imeli vratca narejena, da je bila včasih kaka kava, da si šel včasih kaj sposodit,« je dodala Ponudič.
Iz majhne vasi v živahno skupnost
Šale o imenu gor ali dol, največji »skok« v zadnjih desetletjih je bil skok v številu prebivalcev. Iz nekaj hiš je nastala razvejana vas z več kot tristo domovi.
Čuš opisuje, kako hitro je kraj zrasel.
»V Skokah je v današnjem času okrog 1180 prebivalcev. Smo najmlajša krajevna skupnost v naši občini, saj je povprečna starost nekje okrog osemintrideset let,« je povedal Čuš.
Tudi Horvat opaža spremembe v sestavi prebivalstva.
»Tukaj je zdaj lahko rečemo sedemdeset do osemdeset odstotkov priseljencev. Ampak delujemo vsi. Ko greš po ulici, otroci pozdravljajo, to je nam starejšim zelo všeč, tako da je idilično, lahko rečem,« je dodal Horvat.
Skupnost, ki stopi skupaj
V vsakdanjem življenju se razlike med staroselci, kot se sami imenujejo in priseljenci praktično ne poznajo. Ko je treba kaj narediti za vas, se krajani povežejo.
»Jaz mislim, da so v Skokah samo vredu ljudje. Izredno radi se odzovemo na vsako delovno akcijo, ker še veliko stvari v našem kraju postorimo sami,« je poudaril Čuš.
Marsikateri pomemben projekt v Skokah je nastal prav po zaslugi domačinov. Poseben ponos pa je letališče z najstarejšim slovenskim aeroklubom, ki ga radi pokažejo obiskovalcem.
