Slika je simbolična.
Slabe vremenske razmere in poplave so letos prizadele tudi vrtove. Pridelki so manjši, nekaterih vrtnin sploh ni. Kaj storiti, da se vsaj v določeni meri reši pridelek in kako sanirati vrtove po močnih neurjih?

Nizke temperature, obilno deževje in poplave - letošnje poletje nam z vremenom vsekakor ni prizaneslo. To pa se že pozna tudi na vrtovih, kjer se te dni pojavljajo številne težave.

Nekateri vrtovi so zaradi poplav popolnoma opustošeni, pridelek je slab ali pa ga ponekod sploh ni, določene vrtnine še vedno niso dozorele ali pa so jih prizadele bolezni. 

O tem, kakšen pridelek je bil letos, kako rešiti vrtnine, ki še niso dozorele ter kako ukrepati ob uničenih vrtovih, smo povprašali specialistko za zelenjadarstvo Mišo Pušenjak.

Zaradi slabih vremenskih razmer letos slabši pridelek

Strokovnjakinja za vrtnarjenje in zelenjadarstvo je pojasnila, da je z vrtninami, v primerjavi z lanskim poletjem, letos zaradi deževja res nekoliko slabše, vendarle pa je ob upoštevanju nekaterih nasvetov številnim tudi tokrat uspelo pridelati zadovoljiv pridelek. 

Pri tem je poudarila, da je bilo letos na vrtovih treba predvsem upoštevati dejstvo, da prihajajo vrtnine iz različnih koncev sveta in imajo različne zahteve, izrednega pomena pa je bilo tudi kolobarjenje, ki je številnim rešilo pridelek.

»Res je, toploljubne vrtnine, kot so plodovke, letos vse ne delajo tako dobro, kakor so preteklo leto, ko je bilo dolgo obdobje toplega in suhega vremena.

Ravno zaradi tega pa vsako leto znova opozarjam na osnovna pravila, posebej pri pridelavi paradižnika, ki pa vedno pride najbolj do izraza, skrb za zemljo – gnojenje in predvsem KOLOBAR, pri paradižniku pa še izbira sorte (oziroma hibrida),« je za Sobotainfo pojasnila Pušenjak.

Največ težav predvsem s plodovkami, kot so paradižnik, bučke in čebula

Prekmurski vrtičkarji so sicer to poletje poudarjali, da je najslabši pridelek predvsem kar se tiče paradižnika, paprike in kumar. Pušenjakova pa dodaja, da so težave tudi z bučevkami ter čebulo. 

»Največ težav imajo seveda plodovke. Paradižnik nekaterim že odhaja za mavrico, saj je krompirjeva (paradižnikova) plesen letos res imela prav vse pogoje za okužbo vrtnin. Prav tako so imeli nekateri veliko težav z bučevkami: kumare in bučke in buče. Pa tudi čebula, saj je vreme, ki ga imamo zdaj prekinilo njen razvoj in predvsem se bojim, da se ne bo dobro skladiščila,« je izpostavila.

Razlog za slab pridelek in razvoj bolezni pa po njenem mnenju tiči v tem, da se je združilo več težav. Najprej smo bili priča mrzli pomladi, zaradi česar se je vrtnarilo v preveč mrzli zemlji, potem pa so se nizke temperature nadaljevale tudi skozi poletje in prinesle še obilno deževje. 

»Stanje se ni izboljšalo niti v tistih dveh edinih toplih tednih, saj je bil skok temperature in s tem stres previsok. Vse vrtnine so nažirali in jih še vedno tudi polži,« je še dodala. 

Preberite še:

»Ni samo vreme, tudi mi moramo razmisliti, kaj je treba narediti«

Pušenjak ob tem dodaja, da za slab pridelek vendarle ni krivo samo vreme, veliko težav namreč povzroča tudi nepremišljeno vrtnarjenje, zato bi bilo dobro, da v prihodnje razmislimo o prezimnih vrtninah ter o zelenem gnojenju, ki bo zemljo okrepilo.

»Gre za to, da v zadnjih letih ljudje zemljo preveč izkoriščajo in potrebuje takšen počitek. To se letos pozna. Ni vsem paradižnik že odpovedal, nimajo prav vsi težave z bučevkami. Torej ni samo vreme, tudi mi moramo razmisliti, kaj je potrebno narediti,« je poudarila.

Reševanje pridelka ni smiselno

Kaj pa lahko torej domači vrtičkarji storijo, da bi se vsaj nekoliko rešil pridelek oziroma bi tiste vrtnine, ki zaradi slabega vremena in nizkih temperatur morda še niso obrodile, dozorele?

Kot je izpostavila specialistka za zelenjadarstvo, reševanje pridelka skorajda ni mogoče, saj ponovno sajenje sedaj nima več smisla. Prav tako ni možno več izvesti osnovnih pravil in kolobarjenja, ki se svetujejo ob začetku vrtičkarske sezone. Nekaj upanja je, po njenem mnenju, morda le še za rastlinjake. 

»Reševanje letos po mojem sploh ni pretirano smiselno. Še 14 dni nazaj bi lahko bučevke sadili ponovno, zdaj je prepozno. Rastlinjaki so se letos še enkrat pokazali kot odlična izbira, saj vsaj tam večini vrtičkarjev še raste,« je dejala Pušenjak.

Kako ukrepati pri vrtovih, ki so jih uničile poplave?

Posebno pozornost pa je treba nameniti tudi vrtovom, ki so jih prizadela močna neurja ali celo poplave. V kolikor želimo, da bodo ti vrtovi še kdaj obrodili, jih je treba ustrezno sanirati - torej čim prej odpraviti vodo in pospraviti pridelek, ki je še ostal v zemlji.

To velja predvsem za zelenjavo, ki jo je možno vložiti in na tak način rešiti pa tudi za krompir, čebulo in korenovke, kot so na primer korenje, rdeča pesa.

»Najprej velja, da vse, kar je za jesti pospravimo in pojemo, vložimo… razen če je dokazljivo onesnaženo s kakšnimi naftnimi derivati ali olji. Tudi če ne vemo, kako je z onesnaženjem s težkimi kovinami, je ta hrana, če jo dobro umijemo (z večjimi količinami vode, ki ji morda celo dodamo sodo bikarbono) užitna. 

Prav tako se mora potem zemlja najprej osušiti. Če je šlo za manjše poplave ali hiter pretok vode, potem lahko vrtnine, ki so to preživele pustimo, predvsem pa poskrbimo za rahljanje zemlje okoli njih in potem, po presoji in potrebi dognojevanje,« je še pojasnila specialistka za zelenjadarstvo.

Preberite še:

Možno sajenje za naslednje mesece

Sicer pa specialistka za zelenjadarstvo poudarja, da se ni treba preveč vznemirjati in zganjati panike, »da je zdaj vse zastrupljeno in neuporabno«, prav tako ni potrebno vsega metati stran, kar je preživelo ujmo.

Zavedati se je treba tudi, da čeprav poletnega pridelka morda ni mogoče rešiti, vse še ni izgubljeno. Zdaj je idealna priložnost, da si pripravimo vrt in posejemo vrtnine, ki bodo rodile jeseni in pozimi. 

»Zdaj lahko sejemo še kar nekaj vrtnin za jesen in zimo, pa tudi za naslednjo pomlad. Za setev letnih sort solat še ni prepozno, tudi endivijo se še da posejati. Še bolj smiselno pa je iti na vrtnarije in tam nabaviti sadike. Ko pa smo že tam, zdaj je najboljši čas za sajenje sadik cvetače in brokolija, pa tudi nadzemne kolerabice. Za naslednje leto lahko sadite tudi sadike pora. 

Sejemo pa lahko tudi korenček, da se spomladi s setvijo ne bo preveč mudilo, peteršilj, blitvo, celo rdečo peso. Prav tako lahko sejemo špinačo, pa še vedno letni tolščak, prav posebej pa ljubiteljem mlade čebule priporočam setev zdaj, v sredini avgusta,« še svetuje Pušenjak.

Komentarji (3)

ovi (ni preverjeno)

Kloropivifos reši vse nadloge - P-ut in - osebno ;-(

ovi (ni preverjeno)

ne - svuiž- 'zajc - ups. tekunica ?

In reply to by ovi (ni preverjeno)

Fischer (ni preverjeno)

Kako ukrepati? Da nimaš vrta in ne mečeš stran denarja in časa.

Starejše novice