Simona Borko iz podjetja Energap je predstavila študijo, s katero so proučili način energetske sanacije 12 objektov v lasti Mestne občine Maribor.
Kot je povedala, so v projekt vključene izbrane osnovne šole in vrtci ter Dom Antona Skale Maribor. »V desetih objektih gre za celovito energetsko obnovo, v dveh objektih pa za delno oziroma tehnološko prenovo,« pojasnjuje.
»To pomeni, da se bodo v okviru projekta v večini objektov sanirale kotlovnice, notranja razsvetljava, vzpostavilo se bo energetsko upravljanje,« razlaga Borko.
V nekaterih objektih se bo prenovil stavbni ovoj in stavbno pohištvo, izoliralo se bo podstrešje, vgradili se bodo termostatski ventili ter izvedli nekateri specifični ukrepi glede na naravo objekta.
S sanacijo v zmanjšanje porabe energije in manj stroškov
Na podlagi izvedenih sanacijskih ukrepov se pričakuje zmanjšanje porabe energije in s tem zmanjšanje tekočih obratovalnih stroškov. Ob tem bodo doseženi tudi boljši delovni pogoji za zaposlene, učence osnovnih gol, vrtčevske otroke in druge.
Splošni cilji energetske sanacije:
- zmanjšati stroške ogrevanja in rabe električne energije, tekočega in investicijskega vzdrževanja,
- zagotoviti nemoteno delovanje ogrevalnih sistemov in s tem toplotno ugodje v kurilni sezoni,
- zmanjšati stroške notranje razsvetljave,
- zmanjšanje negativnih vplivov na okolje zaradi zamenjave energenta in manjše rabe energije.
Izvedli študijo upravičenosti izvedbe projekta
Borko pojasnjuje, da je bila v mesecu septembru 2021 s strani zasebnega promotorja podana vloga o zainteresiranosti za izvedbo projekta energetskega pogodbeništva na objektih Mestne občine Maribor. Ta je predlagal javno-zasebno partnerstvo za pogodbeno dobo 15 let.
Pojasnjuje, da je bila v skladu z zakonodajo pripravljena študija upravičenosti izvedbe projekta.
Namen dokumenta je oceniti, ali je smiselno obravnavani investicijski projekt izvesti z lastnimi proračunskimi sredstvi občine na tradicionalen način ali po koncesijskem modelu javno-zasebnega partnerstva.
Javno-zasebno partnerstvo kot primernejša rešitev?
Končna ugotovitev študije je, da je javno-zasebno partnerstvo primernejša rešitev, saj je zasebni partner pogodbeno dolžan izvajati redna vzdrževanja in upravljati sisteme na način, da je dosežen načrtovan prihranek energije.
To je zelo pomemben dejavnik, saj mora občina v kolikor načrtovani prihranki energije niso doseženi, nepovratna sredstva Kohezijskega sklada vračati.
Mestna občina Maribor za 139 objektov v njeni lasti zagotavlja finančna sredstva za vzdrževanje posredno ati neposredno iz proračuna. Zaradi velikega števila stavb so finančne potrebe po investicijskem vzdrževanju velike in presegajo zmožnosti občinskega proračuna.
Zaradi tega prihaja do zamikov vlaganj, ki dodatno povzročajo slabše delovne in bivalne pogoje, predvsem pa višje stroške obratovanja in vzdrževanja.
Starejše novice
