Študentski domovi Univerze v Mariboru pojasnjujejo razloge za višje cene, pa tudi, da nenehno iščejo rešitve, s čimer želijo nižati vse višje stroške.
Enega od uporabnikov Študentskih domov Univerze v Mariboru je prejšnji teden presenetilo elektronsko sporočilo, da se bo stanarina povišala za 174 evrov.
»Za garsonjero v Študentskem domu 13 tako Študentski domovi Univerze v Mariboru skupaj s subvencijo države, ki znaša 27,80 evrov, na študenta prejmejo kar 403,6 evrov.
Garsonjera je velikosti približno 25 – 27 kvadratnih metrov, kar pomeni, da je to popolnoma tržna cena, ki jo najemodajalci na trgu zagotovijo neodvisno in imajo ob tem še profit,« je zapisal v eno od zasebnih skupin na Facebooku.
Cene po novem primerljive z zasebnimi namestitvami?
Kljub temu da je gradnja študentskih domov financirana iz državnega proračuna in Študentski domovi ne rabijo amortizirati začetnega stroška gradnje/nakupa v najemnino, tako kot se to dogaja pri zasebnikih, so cene sedaj primerljive ali celo višje kot v zasebnih namestitvah v Mariboru, je prepričan mariborski študent.
»V Ljubljani povprečna cena bivanja v študentskem domu znaša 108 evrov na mesec, v Mariboru pa kar 142 evrov na mesec. Tam je tržna cena stanovanja 2 – 2,5 krat višja in je zato študentski dom daleč najugodnejša rešitev, v Mariboru pa to žal ne drži več.
Jaz se sicer iz tega doma počasi poslavljam, vendar vas vseeno pozivam k odporu proti neupravičenem višanju najemnin po sistemu ‘ko zmanjka, pač povišamo’, brez razmisleka o morebitnem zmanjšanju obratovalnih stroškov.
Mislim, da bi se ob takšnih finančnih spodbudah s strani države, kot obstajajo, dalo ceno občutno zmanjšati,« je še navedel mariborski študent.
Študentski domovi: Navedbe ne držijo
V Študentskih domovih pojasnjujejo, da stanarine oblikujejo na podlagi Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov, cena bivanja je v njegovem 29. členu sestavljena iz stroškov dela, izdatkov za blago in storitve ter stroškov amortizacije stavb v višini do 30 odstotkov obračunane amortizacije.
Po njihovih besedah so v ceno stanarine za stanovalce vključeni vsi stroški bivanja in ostalih obštudijskih dejavnosti, od porabe elektrike, vode do odvoza odpadkov, omrežnih kapacitet za dostop do interneta, neomejene uporaba fitnesov v vseh naseljih, uporabe likovnih in glasbenih sob, pralnic in sušilnic in tako naprej.
»Cena subvencionirane stanarine se tako giblje od 101,00 evrov do 237 evrov, kar je razvidno iz cenikov, ki so objavljeni na naši spletni strani. Navedba v spodnji izjavi, da naj bi na študenta prejeli 403,60 evrov, zato nikakor ne drži.
Študentski dom Ljubljana nekatere stroške (nočno varovanje, uporaba fitnesov ...) svojim stanovalcem zaračuna dodatno, ti pa so v primeru Študentskih domov Univerze v Mariboru že vključeni v stanarino, zato primerjava višine povprečne stanarine med Mariborom in Ljubljano na tak način, kot je navedeno v izjavi, ni možna.
Ob tem je potrebno izpostaviti tudi dejstvo, da je kakovost bivanja v Študentskih domovih Maribor neprimerljivo višja kot v Ljubljani - glede na velikost sob, število uporabnikov skupnih sanitarij in kopalnic, število uporabnikov skupnih kuhinj, število študijskih sob in prostorov za druženje, število uporabnikov fitnesov,« navajajo.
Nenehna opozorila stanovalcem
Ker se v izjavi stanovalca izpostavlja tržna najemnina, v Študentskih domovih še dodajajo, da morajo najemniki pri zasebnikih obratovalne stroške plačati dodatno ob najemnini, in to takoj, ko se ti stroški povišajo.
V primeru študentskih domov pa se višine stanarin ne spreminjajo na mesečni ravni, zato vsaka povišanja stroškov nekaj mesecev bremenijo izključno študentske domove, in to vse do morebitne spremembe višine stanarin.
Navajajo še, da nenehno iščejo možnosti za znižanje obratovalnih stroškov in racionalno gospodarjenje.
Največji delež pri povišanju stroškov predstavljajo energenti, pri čemer stanovalce nenehno pozivajo in opozarjajo, da puščanje odprtih oken v času ogrevalne sezone ni racionalno.
Prav tako so jih seznanili, da bi lahko na letni ravni privarčevali več kot 70.000 evrov, če bi vsi stanovalci dosledno in pravilno ločevali odpadke.
Malomaren odnos do inventarja in opreme
»Ta sredstva pa bi lahko namenili za izredna investicijsko vzdrževalna dela, kot je odprava poškodb in podobno.
Na žalost pa opažamo, da imajo nekateri stanovalci zelo malomaren odnos do inventarja in opreme, kar posledično slabša bivalni standard prihodnjim generacijam,« sporočajo iz Študentskih domov.
Daljše pojasnilo je bilo poslano
Z vsemi temi informacijami so seznanili Študentski svet stanovalcev Študentskih domov in Študentski svet Univerze v Mariboru, ki sta na podlagi utemeljitev in razkritja finančnega poslovanja Študentskih domov v zadnjih nekaj letih dala pozitivno mnenje k povišanju stanarin.
Končno odločitev o spremembi cen pa je s sklepom potrdil Upravni odbor Univerze v Mariboru.
Ob predlogu za povišanje stanarin so se povezali še z domovi v Ljubljani in na Primorskem ter na pristojno ministrstvo naslovili skupno pobudo, da študentom zviša subvencijo za bivanje.
»Odločitev o povišanju stanarin zato nismo sprejeli zlahka in zadevo rešujemo večplastno.
Žal ob vedno višjih stroških drugih možnosti več nimamo, kar smo študente seznanili z daljšim pojasnilom, kar pa v izjavi stanovalca ni omenjeno,« sklenejo.
