Enega od uporabnikov Študentskih domov Univerze v Mariboru je prejšnji teden presenetilo elektronsko sporočilo, da se bo stanarina povišala za 174 evrov.
»Za garsonjero v Študentskem domu 13 tako Študentski domovi Univerze v Mariboru skupaj s subvencijo države, ki znaša 27,80 evrov, na študenta prejmejo kar 403,6 evrov.
Garsonjera je velikosti približno 25 – 27 kvadratnih metrov, kar pomeni, da je to popolnoma tržna cena, ki jo najemodajalci na trgu zagotovijo neodvisno in imajo ob tem še profit,« je zapisal v eno od zasebnih skupin na Facebooku.
Cene po novem primerljive z zasebnimi namestitvami?
Kljub temu da je gradnja študentskih domov financirana iz državnega proračuna in Študentski domovi ne rabijo amortizirati začetnega stroška gradnje/nakupa v najemnino, tako kot se to dogaja pri zasebnikih, so cene sedaj primerljive ali celo višje kot v zasebnih namestitvah v Mariboru, je prepričan mariborski študent.
»V Ljubljani povprečna cena bivanja v študentskem domu znaša 108 evrov na mesec, v Mariboru pa kar 142 evrov na mesec. Tam je tržna cena stanovanja 2 – 2,5 krat višja in je zato študentski dom daleč najugodnejša rešitev, v Mariboru pa to žal ne drži več.
Jaz se sicer iz tega doma počasi poslavljam, vendar vas vseeno pozivam k odporu proti neupravičenem višanju najemnin po sistemu ‘ko zmanjka, pač povišamo’, brez razmisleka o morebitnem zmanjšanju obratovalnih stroškov.
Mislim, da bi se ob takšnih finančnih spodbudah s strani države, kot obstajajo, dalo ceno občutno zmanjšati,« je še navedel mariborski študent.
Študentski domovi: Navedbe ne držijo
V Študentskih domovih pojasnjujejo, da stanarine oblikujejo na podlagi Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov, cena bivanja je v njegovem 29. členu sestavljena iz stroškov dela, izdatkov za blago in storitve ter stroškov amortizacije stavb v višini do 30 odstotkov obračunane amortizacije.
Po njihovih besedah so v ceno stanarine za stanovalce vključeni vsi stroški bivanja in ostalih obštudijskih dejavnosti, od porabe elektrike, vode do odvoza odpadkov, omrežnih kapacitet za dostop do interneta, neomejene uporaba fitnesov v vseh naseljih, uporabe likovnih in glasbenih sob, pralnic in sušilnic in tako naprej.
»Cena subvencionirane stanarine se tako giblje od 101,00 evrov do 237 evrov, kar je razvidno iz cenikov, ki so objavljeni na naši spletni strani. Navedba v spodnji izjavi, da naj bi na študenta prejeli 403,60 evrov, zato nikakor ne drži.
Študentski dom Ljubljana nekatere stroške (nočno varovanje, uporaba fitnesov ...) svojim stanovalcem zaračuna dodatno, ti pa so v primeru Študentskih domov Univerze v Mariboru že vključeni v stanarino, zato primerjava višine povprečne stanarine med Mariborom in Ljubljano na tak način, kot je navedeno v izjavi, ni možna.
Ob tem je potrebno izpostaviti tudi dejstvo, da je kakovost bivanja v Študentskih domovih Maribor neprimerljivo višja kot v Ljubljani - glede na velikost sob, število uporabnikov skupnih sanitarij in kopalnic, število uporabnikov skupnih kuhinj, število študijskih sob in prostorov za druženje, število uporabnikov fitnesov,« navajajo.
Nenehna opozorila stanovalcem
Ker se v izjavi stanovalca izpostavlja tržna najemnina, v Študentskih domovih še dodajajo, da morajo najemniki pri zasebnikih obratovalne stroške plačati dodatno ob najemnini, in to takoj, ko se ti stroški povišajo.
V primeru študentskih domov pa se višine stanarin ne spreminjajo na mesečni ravni, zato vsaka povišanja stroškov nekaj mesecev bremenijo izključno študentske domove, in to vse do morebitne spremembe višine stanarin.
Navajajo še, da nenehno iščejo možnosti za znižanje obratovalnih stroškov in racionalno gospodarjenje.
Največji delež pri povišanju stroškov predstavljajo energenti, pri čemer stanovalce nenehno pozivajo in opozarjajo, da puščanje odprtih oken v času ogrevalne sezone ni racionalno.
Prav tako so jih seznanili, da bi lahko na letni ravni privarčevali več kot 70.000 evrov, če bi vsi stanovalci dosledno in pravilno ločevali odpadke.
Malomaren odnos do inventarja in opreme
»Ta sredstva pa bi lahko namenili za izredna investicijsko vzdrževalna dela, kot je odprava poškodb in podobno.
Na žalost pa opažamo, da imajo nekateri stanovalci zelo malomaren odnos do inventarja in opreme, kar posledično slabša bivalni standard prihodnjim generacijam,« sporočajo iz Študentskih domov.
Daljše pojasnilo je bilo poslano
Z vsemi temi informacijami so seznanili Študentski svet stanovalcev Študentskih domov in Študentski svet Univerze v Mariboru, ki sta na podlagi utemeljitev in razkritja finančnega poslovanja Študentskih domov v zadnjih nekaj letih dala pozitivno mnenje k povišanju stanarin.
Končno odločitev o spremembi cen pa je s sklepom potrdil Upravni odbor Univerze v Mariboru.
Ob predlogu za povišanje stanarin so se povezali še z domovi v Ljubljani in na Primorskem ter na pristojno ministrstvo naslovili skupno pobudo, da študentom zviša subvencijo za bivanje.
»Odločitev o povišanju stanarin zato nismo sprejeli zlahka in zadevo rešujemo večplastno.
Žal ob vedno višjih stroških drugih možnosti več nimamo, kar smo študente seznanili z daljšim pojasnilom, kar pa v izjavi stanovalca ni omenjeno,« sklenejo.
Komentarji (7)
Študentek - lažnjivček, še zaposlil se nisi, pa že lažeš ... pošlji življenjepis Ivanu Janši, tam cenijo taki kader ...
Preveč študentov in preveč študentskih domov.
Naj študirajo samo resni in naj študirajo samo koristne vede.
Vsaka čast, da lahko mariborski študent biva v študenskem domu v Mariboru, ker ponavadi so študentski domovi za tiste, ki imajo bivališče nekje od daleč.
Kr neki, si zmisli da ima 400 eur najemnine, naivneži na prvo žogo zagrabijo in naredijo veliko naslovnico iz tega. Naj se raje posveti študiju, če je sploh sposoben za študij. Verjetno kak razvajenček, v bližnjem Trustu zapije 500eur na mesec, težko pa ja za najemnino dat 150 - 200 eur
Samo poglejte kako so šle v nebo cene privat najemnin in mesečnih stroškov za elektriko, ogrevanje, ... Logično je, da morajo tudi štud. domovi vse račune redno plačevati - od kod naj dobijo denar? Cene stanarin (kjer so mimogrede že všteti tudi vsi stroški) so za trenutne razmere zelo nizke.
Prosim avtorja članka in nekatere komentatorje, da pred svojim pisanjem preverijo vsaj osnovna dejstva, ki jih je možno preveriti z nekaj kliki na miško.
Navedbe študenta so popolnoma točne. V 13. domu ŠD Maribor od 01.01.2025 plača študent za ležišče 174,00 EUR na mesec ( Vir: https://sd.um.si/portal/index.php/ceniki ). Država zraven s subvecijo doplača 27,80 EUR. ( Vir: https://www.gov.si/novice/2024-06-03-objavljen-razpis-za-subvencioniran… ). Skupaj študentski dom za eno ležišče v 13. domu prejme 201,80 EUR.
V garsonjerah 13. doma bivata skupaj dva študenta. To pomeni, da za eno garsonjero študentski dom prejme 403,60 EUR, kot je tudi izračunal študent. Za to ceno pa je možno v Mariboru najeti tudi garsonjero približno enake kvadrature od najemodajalcev na trgu ( Vir: https://www.nepremicnine.net/oglasi-oddaja/podravska/maribor/stanovanje… ).
13. dom po ceniku sodi v 8. kategorijo. So pa v domu tudi višje kategorije ležišč z naslednjimi cenami, ki jo plača študent za ležišče:
- 9. kategorija 191,00 EUR
- 10. kategorija 211,00 EUR
- 11. kategorija 237,00 EUR
Tudi pri teh kategorijah ŠD Maribor dobi zraven še subvencijo.
To pomeni, da cene v ŠD Maribor res dosegajo komercialne cene najema v Mariboru. Je pa bistvena razlika v tem, da so bili študentki domovi zgrajeni z državnim denarjem, najemodajalec pa mora stanovanje kupiti na trgu
in tudi poskrbeti za stroške financiranja nakupa.
Odziv ŠD Maribor je tipičen za javne strukture v Sloveniji - zakaj bi svoje poslovanje racionalizirali če pa lahko - navedba študenta: "KO ZMANJKA, PAČ POVIŠAMO".
V članku je navedeno, da študent svoj študij končuje in se bo zaposlil. Poglejmo še nekaj primerov ob katerih se bo v prihodnje še večkrat spomnil na izkušnjo iz študenta.
1.) Upam, da mu uspe dobiti dobro plačano službo, ki so v Sloveniji vedno bolj redke. Plača, ki presega povprečje je v Sloveniji zelo obdavčena, zato v državi več kot 2/3 zaposlenih dobi plačo nižjo od povprečne. Slovenija ni zanimiva za delodajalce, ki imajo delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Na novo se odpirajo samo delovna mesta z nižje plačanimi deli (proizvodnja, dodelavni posli, ...). Novih delovnih mest v razvoju skoraj ni. Najbolj usposobljen strokovni kader si raje poišče delo v okoljih kjer za enak bruto dobi višji neto. Pa kaj razmišljamo, da bi delovanje celotne države racionalizirali in znižali davke? Ravno nasprotno: "KO ZMANJKA, PAČ POVIŠAMO". Povišujemo obstoječe davke in uvajamo nove. Pobrani denar potem uporabljamo za nepremišljeno trošenje (neracionalne javne investicije, vedno nova delovna mesta v javnem sektorju, visoko povišanje plač v javnem sektorju brez merjenja produktivnosti, ...)
2.) Sigurno se bo v prihodnje srečal z našim razpadajočim javnim zdravstvenim sistemom. Tu so glavni igralci (večinoma preplačani) dobavitelji zdravstvenim ustanovam in zdravniki. Tudi ta sistem deluje po načelu "KO ZMANJKA, PAČ POVIŠAMO". Se pravi uvedemo nove davke in prispevke, da lahko dobaviteljem, ki so dobili do zdaj trikrat preplačane dobave plačamo štirikratno in ponovno povišamo plače zdravnikom. Pacienti imajo v sistemu stransko vlogo. Če potrebujejo storitev zdravstvenega sistema so kljub plačanim zdravstvenim prispevkom vpisani v čakalni vrsti (tudi do več let). Če imajo dovolj denarja pa so lahko pri istem zdravniku iz javne ustanove obravnavani še isti dan popoldan na njegov d.o.o. in storitev ponovno plačajo.
3.) Uporabljal bo storitve lokalnih javnih podjetij (vodovod, kanalizacija, smeti, ...). Ko se račun več ne izide tudi ta podjetja namesto racionalizacije svojega poslovanja uporabijo princip "KO ZMANJKA, PAČ POVIŠAMO".
To se na žalost potem pozna na mesečnih položnicah njihovih uporabnikov.
4.) Primer je tudi RTV Slovenija. Kakšna racionalizacija poslovanja, če ni potrebe. Ponovno: "KO ZMANJKA, PAČ POVIŠAMO"
Študent pravilno, da si se oglasil. Sigurno se boš še srečal z več podobnimi primeri. Bilo bi pa smiselno, da v Sloveniji s takšno prakso čim prej prenehamo. V nasprotnem primeru bomo s svojim standardom še vedno vztrajno drseli proti repu EU.
Srečno