Mariborski inženir Vladimir Šlajmer je veljal za enega najpomembnejših gradbincev, ki je zasnoval številne markantne mariborske zgradbe. Sodeloval je tudi z najpremožnejšo mariborsko družino Hutter, tako kot oni pa je veljal za dobrotnika.
Vladimir Šlajmer je bil Mariborčan, ki je s svojimi deli zaznamoval današnjo podobo Maribora. S partnerjem arhitektom Jožetom Jelencem sta leta 1926 v Marboru ustanovila gradbeno podjetje Jelenc & Šlajmer, ki je bilo eno največjih mariborskih gradbenih podjetij med obema svetovnima vojnama.
Zaznamoval Maribor
Šlajmer je sodeloval pri številnih, tudi največjih gradbenih projektih v Mariboru med obema svetovnima vojnama. Delo njegovega uma so med drugim tako Vurnikova delavska kolonija, letno kopališče na Mariborskem otoku, kanalizacija meljskega predmestja, pravoslavna cerkev sv. Lazarja, šolsko poslopje v Žolgarjevi ulici, in nenazadnje tudi Hutterjev blok ter njegova vila.
Jelenc in Šlajmer sta med drugim zasnovala tudi vilo mariborskega industrialca in dobrotnika Josipa Hutterja.
Ne samo gradbinec, tudi velik dobrotnik
Vladimir Šlajmer pa ni bil samo velik gradbenik, ampak tudi velik človek. Skupaj z drugimi znamenitimi Mariborčani velja za enega od pionirjev rotarijstva na Slovenskem. Med ustanovnimi člani Rotary kluba Maribor so bili tako poleg njega še lastnik tovarne mila Zlatorog Oskar Dračar in najpremožnejši Mariborčan Josip Hutter. Pozneje se jim je pridružil še olimpionik in pravnik Leon Štukelj.
Prav Hutter se je v 30. letih povezal z Vladimirjem Šlajmerjem. S skupnimi močmi sta zasnovala znameniti Hutterjev blok, kopališče Mariborski otok in kočo na Pohorju.
Izgnan iz domovine
Ob gradbeništvu in dobrodelnosti se je udejstvoval tudi na drugih področjih. Nekaj časa je bil predsednik mariborske sekcije Društva za ceste v Ljubljani, ob tem pa je predsedoval še mariborski turistični organizaciji Tujskoprometne zveze.
Njegova usoda pa je tudi žalostna. Med drugo svetovno vojno je njegovo družino nemški okupator izselil v Srbijo, po drugi svetovni vojni pa so njegovo premoženje nacionalizirali.
