Mariborska občina od leta 2020 izvaja participativni proračun, natančneje projekte, ki so jih predlagali občani. Kljub temu da se občina rada pohvali z njegovim potekom, pa še vedno veliko projektov ostaja neizvedenih. Kakšna je torej statistika?
Mestna občina Maribor je občanom v zadnjih letih ponudila možnost, da postanejo aktivni soustvarjalci pri oblikovanju svojega mestnega okolja.
S predstavitvijo participativnega proračuna je mesto stopilo korak naprej v procesu demokratizacije, omogočajoč prebivalcem, da neposredno sodelujejo pri odločanju o porabi javnih sredstev iz proračunskega sklada občine. V praksi to pomeni, da lahko prebivalci predlagajo projekte, ki so jim pomembni, in nato glasujejo o tem, kateri projekti bodo prejeli finančna sredstva za uresničitev.
Mariborska občina je bila prva, ki je že leta 2015 poskusila uvesti participativni proračun, a je takrat šlo za nezaključen proces.
Mestna občina Maribor je participativni proračun nato znova uvedla v letu 2020, pri čemer so za izvajanje projektov za leti 2021 in 2022 namenili 500.000 evrov. Za participativni proračun pa so nato za leti 2023 in 2024 na občini namenili enkrat več, in sicer milijon evrov.
Vendar, koliko projektov so sploh izvedli in koliko teh ostaja nerealiziranih? Na Mestni občini Maribor so nam poslali podatke le za prvo fazo projekta, torej za leti 2021 in 2022. »Za izvedbo letos in v prihodnjem letu, skupaj s sredstvi, še moramo pregledati in uskladiti podatke,« so sporočili z občine.
Mariborčani izglasovali 44 projektov
V prvi fazi prvega cikla participativnega proračuna so Mariborčani predlagali 330 projektov, pri čemer so jih na mariborski občini kot tehnično izvedljive ocenili 131 ter so jih posledično umestili na glasovanje.
Nadalje je bilo po pojasnilih Mestne občine Maribor izglasovanih 44 projektov.
»Na glasovanje so bili uvrščeni tisti projektni predlogi občanov, ki so ustrezali vnaprej določenim in objavljenim formalnim, splošnim in vsebinskim merilom participativnega proračuna v Mestni občini Maribor,« razlagajo na občini.
Iz prvega cikla neizvedena dva projekta
Vsebinska merila so bila, da prispevajo k uresničevanju javnega interesa na območju občine, spodbujajo aktivno participacijo in vključenost občanov, gradijo skupnostni pristop, dvigajo kakovost bivanja v lokalnem okolju, prispevajo v varstvu okolja in ohranjanju zdravja.
Merila so tudi bila, ustvarjajo pogoje za gospodarski razvoj občine, ustvarjajo pogoje za izobraževanje odraslih, pospeševanje raziskovalne, kulturne, mladinske in skupnostne dejavnosti, razvoja športa in rekreacije ali da prispevajo k urejenosti in olepševanju mesta. Prav tako pa ocenjena vrednost izvedbe posameznega predloga ni smela presegati vnaprej določene višine sredstev.
Skupaj je bilo do danes iz prvega cikla, ki se nanaša na leti 2021 in 2022, realiziranih 42. projektov. Za dva projekta je bilo v fazi priprav na izvedbo ugotovljeno, da nista izvedljiva.
Po pojasnilih Mestne občine Maribor namreč ni bilo mogoče dobiti ustreznega izvajalca oziroma dobaviti ustrezne opreme. Gre za projekt, povezan s Piramido, in projekt Razgibaj, ki je predvideval postavitev digitalnih rekreacijskih tabel.
Občina želi preostale projekte izvesti letos
V zadnjem ciklu, ki traja od leta 2022, pa je bilo predlaganih 273 projektov, pri čemer jih je bilo 150 ocenjenih kot tehnično izvedljivih in umeščenih na glasovanje.
Izglasovanih je bilo 86 projektov, pri čemer pa število izvedenih ni znano, saj nam na občini teh podatkov niso posredovali. In kakšna je nadaljnja prihodnost participativnega proračuna v Mariboru?
»Mestna občina Maribor ostaja zavezana izvajanju participativnega proračuna kot pomembnega mehanizma vključevanja občank in občanov v oblikovanje lokalne skupnosti. Zaradi začasnega financiranja je bila izvedba nekoliko upočasnjena, vendar načrtujemo, da bomo v letošnjem letu izvedli vse projekte, ki do zdaj še niso bili realizirani,« so za konec še dodali na mariborski občini.
