Strokovnjaki urgentne medicine iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor opozarjajo na kritično pomanjkanje kadra in sistemske izzive, a ostajajo predani pacientom.
Na današnji dan svet obeležuje mednarodni dan urgentne medicine. Letos pod geslom »Ponosni smo, da vam lahko pomagamo«.
V urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, enem osrednjih stebrov slovenske urgentne mreže, so strokovnjaki ob tej priložnosti spregovorili odkrito – o hvaležnosti, pa tudi o alarmantnem stanju v sistemu, ki ogroža delovanje službe, kadre in paciente.
Zahvala in ponos: »Nismo najhitrejši, smo pa najboljši«
Predstojnik predstojnik urgentnega centra v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor Gregor Prosen se je zahvalil vsem sodelavcem – od zdravnikov do čistilk – in ob tem izpostavil.
»Najboljša oskrba ni vedno najhitrejša. Naš sistem temelji na triaži – poskrbimo najprej za tiste, ki so najbolj ogroženi. In tako je prav.«
Dodaja, da so rezultati jasni: v regiji opažajo zmanjšanje smrtnosti zaradi akutnih zapletov, kar kaže na učinkovitost sistema – kljub kadrovski stiski in številnim organizacijskim izzivom.
Strokovni izziv: Ni nas dovolj niti za en avtobus
Andrej Hohnec, namestnik predstojnika urgentnega centra, je brez olepševanja povedal:
»Od leta 2006 je bilo razpisanih približno 350 mest za specializacijo. Opravljene jih je bilo le nekaj več kot 200, mnogi pa so specializacijo opustili ali zamenjali področje.«
Podatki kažejo, da v Sloveniji trenutno deluje približno 200 urgentnih zdravnikov (specialistov in specializantov), a le okoli 30 jih dela v urgentnih centrih, kar je manj kot en avtobus zaposlenih za celotno državo.
Polovica teh deluje prav v Mariboru.
Mladi bi želeli, a sistem jih odbija
Čeprav so ankete med študenti ljubljanske in mariborske medicinske fakultete pokazale, da kar tretjina izraža zanimanje za urgentno medicino, so dejavniki, kot so nejasna karierna pot, visoka obremenjenost in slabo plačilo, glavni razlogi za upad dejanskega vpisa.
Tudi najnovejši razpis za specializacije je pokazal porazno sliko. Med 300 razpisanimi mesti jih je bilo le 20 za urgentno medicino, od tega so le trije kandidati izbrali delo v urgentnem centru.
Sistem brez podpore
Zdravniki opozarjajo, da kljub več dokumentom in priporočilom, ki jih ima ministrstvo že pripravljene, ni resnih sistemskih ukrepov.
»Urgenca ni le zdravstvo, je varnostna služba – prvi smo, ki reagiramo ob epidemijah, nesrečah ali krizah,« poudarja Hohnec.
»Država bi to morala prepoznati in nas vključiti v načrte za prihodnost.«
Varnost in pretočnost: »Nepotrebne smrti zaradi sistema«
Metin Omerović, zdravnik specialist v urgentnem centru, je bil še posebej čustven.
»Imamo podatke – če pacient, starejši od 65 let, čaka več kot osem ur na urgentnem oddelku brez premeščanja, ima kar 72-odstotno verjetnost smrti.
To ni posledica bolezni, temveč sistemske slabosti.«
Pravi, da so v zadnjem letu v Mariboru sicer izboljšali varnost zaposlenih (manj fizičnega nasilja), a verbalne grožnje so vsakodnevne.
Ob tem še dodaja:
»Nismo optimistični. Pretočnost se slabša, vzroki pa so jasni – premalo ljudi, premalo virov, preveč pacientov, ki ne morejo drugam.«
