Med vaščani vre: Odgovore čakajo že mesece, od mariborskega mestnega sveta zahtevajo jasno stališče

| v Lokalno

Prebivalci Kamnice zahtevajo umik trase daljnovoda z območja Kamnice in Kozjaka, medtem ko Mestna občina Maribor poudarja, da o državnem projektu ne more odločati.

V Kamnici vre že več mesecev. Prebivalci in civilne iniciative opozarjajo, da Mestni svet Mestne občine Maribor tudi po devetih mesecih ni obravnaval sklepov Zbora krajanov Kamnica, na katerem so navzoči soglasno zavrnili traso daljnovoda  skozi Kamnico in čez Kozjak.

Kot poudarjajo krajani, je takšna ignoranca »nedopustna«, hkrati pa poudarjajo, da Dravske elektrarne Maribor z njimi po njihovih navedbah sploh ne komunicira in da prebivalcem niso bile predstavljene niti študije, ki naj bi jih investitor naročil že več kot 20.

V javnosti so zato krajani izrazili jasno stališče: 

»Edina sprejemljiva rešitev je vkopan kablovod po obstoječem energetskem koridorju Elesa v dolini.« 

Kot dodajajo, to zahteva tudi Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050.

Krajani kritični: »Naše zahteve so jasne in niso slišane«

V objavah civilnih iniciativ je mogoče prebrati ostre kritike:

  • da mestni svet ni podprl zahtev krajanov,
  • da vodstvo Dravskih elektrarn Maribor »ignorira prebivalce«,
  • da ni bilo predloženih študij,
  • da je investitor v zadnjih dneh financiral plačane oglase in PR prispevke, ne pa dialoga z domačini.

Prebivalci poudarjajo, da ne bodo dopustili novih posegov v naravo, saj je po njihovem prepričanju, edina smiselna možnost vkop kablovoda v dolini, ne pa postavitev daljnovoda preko hribovitega območja vasi.

Kaj pravi občina? Gradivo je pripravljeno, pristojnosti pa omejene

Na vprašanja Mariborinfo je Mestna občina Maribor odgovorila, da je gradivo za obravnavo sklepov Zbora krajanov pripravljeno in da naj bi bilo uvrščeno na eno izmed naslednjih sej Mestnega sveta.

Ob tem pa občina jasno poudarja, da o trasi ne odloča, saj gre za državni prostorski načrt:

»Uredbo o državnem prostorskem načrtu za črpalno hidroelektrarno na Dravi in daljnovodno povezavo ČHE–RTP Maribor je Vlada Republike Slovenije sprejela 17. februarja 2011. 

Mestna občina Maribor nima pristojnosti odločanja o spremembah državnih prostorskih načrtov in v tem postopku ne nastopa kot nosilec urejanja prostora.«

Podpirajo rešitve z najmanjšim vplivom na življenje ljudi

Vprašali smo jih tudi o stališču do zahtev krajanov. Na občini odgovarjajo:

»V okviru razpoložljivih možnosti podpiramo vse rešitve, ki bodo zasnovane z najnižjimi možnimi vplivi na okolje, naravne habitate in kakovost življenja prebivalcev. 

Zahteve prebivalcev smo posredovali pristojnim državnim organom in investitorju.«

Vkop kablovoda? Preverjali so že, a ugotovili tehnično neustreznost

Občina je potrdila, da je bila v preteklosti tehnično preverjena tudi možnost 400 kilovoltov vkopanega kablovoda in celo več sistemov 110 kilovoltov kablovodov, a naj bi bile vse rešitve, ocenjene kot tehnično neustrezne.

Na pobudo prebivalcev in civilne iniciative je investitor – družba Dravske elektrarne Maribor – naročil novo neodvisno strokovno študijo, ki bo ponovno preverila možnosti delnega kabliranja. V proces naj bi vključili tudi predstavnike krajevne skupnosti.

Zakaj naj bi bil vkopan kablovod problematičen?

Občina povzema pojasnila državnih organov:

  • trasa je dolga 21,7 kilometra in vključuje 70 stojnih mest,
  • kabliranje na 400 kilovoltov v Sloveniji nima praktičnih izkušenj,
  • tak kabel bi bil bistveno manj zanesljiv od daljnovoda,
  • odprava napak bi trajala mesece (pri daljnovodu ure ali dni),
  • za stabilno delovanje bi bilo treba postaviti dodatne dušilke,
  • za obremenitve bi morali postaviti dvojni kablovod ali celo dva dvojna.

Primerjave vplivov pa naj bi pokazale, da je dejanski poseg kablovoda v prostor večji kot poseg daljnovoda.

Študije obstajajo, a občina nima celotne dokumentacije

Dravske elektrarne naj bi po besedah krajanov izdelal več kot 20 študij, ki pa jim, kot pravijo, nikoli niso bile predstavljene.

Na občini odgovarjajo, da nimajo celotnega zaokroženega sklopa gradiv, so pa bili z vsebino posameznih študij seznanjeni v tistem obsegu, kot so jih investitorji razkrivali med postopki.

»Menimo, da bi morala biti dokumentacija v čim večji meri javno dostopna, saj bi to omogočilo boljšo informiranost javnosti in lažjo razpravo.«

Kako bo vključenost krajanov videti v prihodnje?

Ker gre za državni prostorski postopek, sta za vključevanje javnosti odgovorna investitor in pristojna ministrstva.

Občina pa zagotavlja, da bodo podpirali vsako obliko transparentne komunikacije z lokalnimi skupnostmi in spodbujali vključevanje prebivalcev Kamnice v vse razpoložljive oblike posvetovanja, ko bodo te omogočene.

Preberite še

Komentarji

Sporocilo

Bolj smo vas opozarjali - ARSENOVICA NIKOLI!!!! Nekateribbedaki ste ga pa se sli volit!!! Tukaj imate sedaj!! Prav vam je!!

kabum

Neverjetno, sploh nima veze z Arsenovičem, pa še kar mlatiš slamo. Lolek.

Surfeiter

Nisem iz Kamnice, pa vendar sem Kamničan ... kake koji patak daljnovode?

Auha zelena!

Ta zamisel je zrasla v glavah vlade Pahor - Golobič - Kresal. Žrtvovali bi eno najlepših vasi na tem delu Slovenije, da bi potem elektro-buržuji prodajali našo elektriko Avstrijcem.

Rrt

Če bi ga vkopali bi izvajalci zaslužili mnogo mnogo mnogo manj,če bi bili sploh isti izvajalci.Torej'gre se za politično igro denarja,kjer je denar sveta vladar.

Štajerski Pepi

Lahko postavite .Strošek vsak lastnik parcele kjer bo pla trasa dobi 500.000 eu in si lahko izbere Občinske parcela kje hoče za nadomestno gradnjo.
Občina spremeni OPN in kmetijska zemljišča spremeni v gradbene parcel brez nadomestil za komunalni prispevek.
Kaj je to problem za butalce in majaronove kleti.Pa mislim da ne.
Odločajo lastniki sedanjih zemljišč ali se bodo strinjali in ne država in DD elektra .

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kronika

Vse v Kronika

Kultura

Vse v Kultura