Nemški znanstveniki so ugotovili, da sta se modra frankinja in portugalka pred več stoletji rodili na štajerskih brajdah.
Nemški strokovanjaki za trsničarstvo so s pomočjo genske analize ugotovili, iz katerih sort vinske trte sta se z naključnim križanjem nekoč rodili modra frankinja in portugalka. Njun rdeči starš je že pozabljena in skoraj izumrla sorta mala modrina, ki je pred več kot 300 leti uspevala izključno na območju Štajerske, ugotovitve nemških znanstvenikov povzema Dnevnik.
Strokovnjaki nemškega trsničarskega inštituta Geilweilerhof so odkrili, da sta ti mednarodno razširjeni rdeči sorti grozdja več kot le avtohtoni, saj po njihovih ugotovitvah celo izvirata iz Slovenije. Pred več kot 300 leti sta se rodili v vinogradih slovenske Štajerske.
Prvi ključ za razrešitev uganke so Nemci odkrili v starem vinogradu v deželi Rheinhessen. Tam so vzorčili njim doslej neznano sorto vinske trte, ki pozno obrodi grozdje z majhnimi temnomodrimi jagodami. Genetska analiza je pokazala, da so to sorto štajerski avtorji v 19. stoletju poimenovali blaue zimmettraube, ki je na slovenskih tleh znana kot mala modrina, vranek ali tičenska črnina.
Da bi potrdili starševstvo in sorodstveno povezanost portugalke in modre frankinje z malo modrino, so nemški raziskovalci izbrali kar 56 genetskih markerjev. Rezultat je bil nesporen. Doslej neznani starš modre frankinje in portugalke je dejansko pozabljena slovenska rdeča sorta.
