Mariborski mestni svet o projektu Črpalna hidroelektrarna Kozjak.
Na predlog Liste kolesarjev in pešcev so na današnji seji svetniki obravnavali projekt Črpalne hidroelektrarne Kozjak.
Gre za strateški projekt Dravskih elektrarn Maribor in družbe Eles, a del prebivalstva mariborske krajevne skupnosti Kamnica nasprotuje umeščanju daljnovoda po predvideni trasi in se zavzema za vkopan kablovod po obstoječem infrastrukturnem koridorju v dolini.
Dolžnost, da zaščitijo interese prebivalcev
V gradivu, ki ga je v obravnavo predlagal predstavnik svetniške skupine Željko Milovanovič, opozarjajo, da so strokovne podlage, na katerih temelji trenutni načrt, nastale med letoma 2006 in 2010 ter da se v tem okviru postavlja vprašanje, ali je mogoče tako velik poseg danes še vedno utemeljevati z več kot petnajst let starimi podlagami.
»Danes je priložnost, da o tem odpremo strukturirano razpravo in preverimo, kakšno stališče želimo kot mesto zavzeti,« je uvodoma dejal Milovanovič.
Poudaril je, da se zavedajo, da Mestna občina Maribor ne more neposredno odločati o državnem prostorskem načrtu, lahko pa jasno izrazijo svoje stališče, zastopajo interese naših občank in občanov ter od države zahtevajo dodatne strokovne presoje in preveritev alternativnih rešitev.
Predlagali so tri sklepe:
- da naj mestni svet ugotovi, da pri projektu še vedno ostajajo odprta ključna vprašanja glede vplivov na zdravje ljudi, kakovost bivanja, naravne habitate, vodne vire, geološko stabilnost in skladnost s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050.
- da naj mestni svet na naslednjo sejo povabi investitorje in ostale deležnike, ki naj projekt podrobno predstavijo.
- da se ne glede na že sprejet DPN kot prednostna alternativa celovito preveri umestitev energetske povezave znotraj že obstoječih infrastrukturnih koridorjev, vključno z možnostjo vkopanega kablovoda.
Opozorila dela prebivalcev Kamnice
Na seji je spregovorila tudi predstavnica Civilne iniciative Za Kozjak Katja Beck Kos. Po njenih besedah prebivalci vlagajo lastni čas in sredstva, da bi sploh razumeli projekt in njegove posledice, saj vseh informacij po njihovem mnenju še vedno nimajo.
Med ključnimi očitki je navedla neskladnost državnega prostorskega načrta z ustavnimi določbami in okoljskimi standardi. Po njenih besedah projekt ne zagotavlja zadostnega varstva zdravega življenjskega okolja in pitne vode, prav tako pa naj bi bili prebivalci prikrajšani za celovit dostop do informacij.
Opozorila je tudi na okoljske vplive projekta. Po ocenah iniciative bi lahko zaradi gradnje trajno izgubili do 120 hektarjev gozdov.
»Če vemo, da 100 hektarjev gozda proizvede kisik za približno 10.000 ljudi, potem vemo, kaj to pomeni,« je poudarila.
Predlagali, da na naslednji seji investitorji projekt podrobno predstavijo
Razpravo je začela podžupanja Davorka Pregl, ki je v imenu svetniške skupine Gibanje Svoboda poudarila, da so vprašanja civilne iniciative legitimna in jih je treba obravnavati. Predlagala je, da se ta tema uvrsti na eno izmed prihajajočih sej, na razpravo pa da naj bodo povabljeni predstavniki pristojnih institucij in investitorjev.
»Na sejo naj bodo povabljeni predstavniki ministrstev, Elesa in Dravskih elektrarn Maribor, ki bodo projekt podrobneje predstavili. Projekt gre v smer potrebnih aktivnosti pri posodabljanju energetskih objektov v našem okolju – seveda smo za razvoj, ne pa za vsako ceno na račun ljudi,« je poudarila.
Po njenem mnenju je prav, da se mestni svet s projektom temeljito seznani in nato, čeprav nima neposrednih pristojnosti odločanja, oblikuje jasno stališče.
V nadaljevanju razprave je Aljaž Bratina z liste Arsenovič za Maribor izpostavil širši pomen energetskih projektov za državo in dejal, da se s trditvijo, da gre pri projektu predvsem za interes kapitala, ne more strinjati.
»Gradnja hidroelektrarn je prvenstveno interes prebivalcev Republike Slovenije, saj vsi potrebujemo energijo za način življenja, kot ga imamo,« je dejal.
Opozoril je na energetsko ranljivost države in pomen obnovljivih virov, kot je hidroenergija, ter spomnil na obstoječo mrežo hidroelektrarn na reki Dravi.
Drugačno stališče je predstavila Vladimira Cokoja. Poudarila je, da v sedanji obliki projekta in povezave daljnovodne trase ne morejo podpreti.
»Ne zato, ker bi nasprotovali razvoju, ampak zato, ker odprta vprašanja glede trase, varnosti, vplivov na prostor in vključitve javnosti niso zadovoljivo rešena,« je dejala.
Po njenem mnenju več kot 15 let stare strokovne podlage niso ustrezna osnova za tako velik poseg. Zavzela se je za pripravo novih, neodvisnih in javno dostopnih strokovnih analiz ter resno presojo alternativ, zlasti možnosti umeščanja infrastrukture v obstoječe koridorje in uporabe vkopanega kablovoda.
Ob tem je poudarila, da mora mestni svet od države zahtevati tudi večjo vključenost lokalnega prebivalstva in redno obveščanje.
Podporo izrazil tudi župan
Po še kar nekaj izmenjanih mnenj svetnikov in svetniških skupin je zadevo pokomentiral tudi župan Saša Arsenovič.
»Vsi okoliški župani smo vključeni v delovno skupino, v kateri aktivno sodelujemo in skušamo zaščititi interese predvsem tistih, od katerih smo bili izvoljeni na naše funkcije,« je dejal župan in dodal, da vse predloge sklepov iniciative podpira že od samega začetka.
Župan je nato dodal svoj sklep, in sicer, da mestni svet pozove investitorja, odgovorno ministrstvo in prihajajočo vlado, da nemudoma pristopi k regijskemu dogovoru o koncesiji, analogno bi izhajali iz dogovora župana iz leta 1913, ko sta se umeščali hidroelektrarna Fala in Mariborski otok.
Vsi predlagani sklepi so bili skoraj soglasno podprti.
