Iz zaprašene omare mesta Maribor je (znova) padel nacistični okostnjak po imenu Ottokar Kernstock. Častni občan Maribora iz leta 1908, ki se s tem nazivom še vedno kiti.
Nemški nacionalistični pesnik, nacistični poet, je avtor hvalospeva kljukastemu križu, v katerem med drugim tudi niza verze, kot so: »Bolje črno pogorišče, kot slovenski Maribor.« To je človek, ki je še vedno zapisan med častnimi občani štajerske prestolnice. Res, da se je to 'zgodilo' v drugem obdobju, ko so Mariboru vladali drugi apetiti, a dejstvo kljub temu skeli.
Te dni je na strašno plat mesta opozoril mestni svetnik Igor Jurišič iz Stranke mladih – Zeleni Evrope, ki je že sprožil postopke za odvzem naziva častnega občana Maribora zloglasnemu Kernstocku.
»Ne gre za nekoga, ki bi bil član nacistične stranke zaradi opranih možganov, ampak je bil začetnik nacizma, pobudnik te ideologije. To je oseba, ki so ji tudi v Avstriji odvzeli imena ulic in trgov, nekje v 90. letih, ko so opozorili na njegovo zgodovino,« odločitev z ogorčenim tonom utemeljuje Jurišič in opozarja, da je Kernstocku med drugim naziv častnega občana odvzela tudi avstrijska prestolnica Dunaj.
Jurišič: »Svojo življenjsko energijo je vložil, da Maribor ne bi bil nikdar slovenski.«
Rimskokatoliški duhovnik in pesnik Kernstock je bil naravnan izrazito protislovensko in protislovansko, kar dokazujejo njegove šovinistično-krvoločne pesmih.
Rodil se je leta 1848 v hiši na današnjem Slomškovem trgu 13, ki je nekdaj nosil ime Kirchplatz. Maribor je zapustil, ko mu je bilo sedem let. V času nacizma je bil visoko cenjen. Na pročelju njegove rojstne hiše je bila nameščena spominska plošča, ki pa so jo odstranili že v času Rudolfa Maistra.
Diploma častnega občana je po nekaterih informacijah še zmeraj ponosno razstavljena v samostanu na gradu Festenburg, kjer je Kernstock preživel večino svojega duhovniškega življenja.
Njegovi verzi so krasili razglednice v času nacistične Avstrije: »Ne gre za naključnega človeka, ki bi naredil veliko dobrega za Maribor in pač bil na napačni strani. Gre za nekoga, ki je vložil svojo življenjsko energijo in voljo v to, da Maribor ne bi bil nikdar slovenski.«
Bodo v času župana Saše Arsenoviča prvič odvzeli častni naziv?
Točnih podatkov ni, a najverjetneje gre za prvi primer odvzema naziva častnega občana v Mariboru. Odločanje o odvzemu naziva častnega občana je po besedah Jurišiča v pristojnosti komisije za priznanja in nagrade Mestne občine Maribor, katere predsednica je mestna svetnica in mariborska poslanka, izvoljena na Listi Marjana Šarca, Lidija Divjak Mirnik.
Komisiji je s podporo odbora odvzem naziva že predlagal, prav tako je na to temo že govoril z Divjak Mirnikovo. »Rad bi videl tistega, ki bi temu nasprotoval,« je pripomnil.
Kako to, da Maribor te sramote ni 'počistil' že zdavnaj? »To je vprašanje za tiste, ki tega niso naredili, če že od leta 1908, odkar je bil imenovan, pa vsaj od leta 1945 naprej,« odgovarja Jurišič. O spornem nazivu častnega občana je slovenska javnost ogorčeno govorila že leta 2012, a dejstvo je, da številni ugledni Mariborčani na ta primer opozarjajo že leta, pa naziva Kernstock (še) niso odvzeli. Tokrat naj bi bilo drugače.
»Pristajali ne bomo na nobene birokratske zadržke. Če bo nekdo dejal, da tega ni v nobenem aktu, da ni predvidenega postopka ... V tem primeru izgovarjanje na kakršen koli postopek tu ne more biti razlog. Naj se postopek prilagodi ali uredi, ker gre za prehudo zadevo,« zaključuje.
In končno se premika . Na Mladih svet stoji .