Foto: Stane Kocutar
Mestni viničar Stane Kocutar se je domislil zanimive ideje, kako popestriti okolico Stare trte. To še ni vse, pravi.

Najstarejša trta na svetu, v Mariboru znana predvsem kot Stara trta, že več kot 400 let domuje v osrednjem delu starega mestnega jedra na Lentu.

Zanjo že več kot desetletje skrbi mestni viničar Stane Kocutar, ki se je tokrat domislil prav posebne žive dekoracije - s pomočjo semen ajde, ki je že vzbrstela, je pod tem izjemnim primerkom žametovke oziroma modre kavčine zapisal številko 400.

Ta zdaj obiskovalcem jasno sporoča, na koliko let strokovnjaki ocenjujejo starost Stare trte.

Mestni viničar pa je za Mariborinfo zbral tudi pet najpogostejših vprašanj in odgovorov o stari trti, na katera je odgovarjal v zadnjih več kot desetih letih. Odgovore preberite v nadaljevanju.

Kako pa veste, da je to najstarejša trta, a ste preverili vse trte po svetu?

»To je vprašanje, ki ga najpogosteje zastavljajo Mariborčani. Leta 1972 je bilo strokovno ugotovljeno, da je trta na Lentu stara od 350 do 400 let. Petdesetletna razlika je posledica delno strohnelega debla, vendar je bilo z interpolacijo ugotovljeno, da razlika ne more biti daljša od petdeset let. Trta je bila priglašena pri Mednarodnem uradu za trto in vino v Parizu, kot najstarejša doslej znana, žlahtna, še vedno rodna vinska trta na svetu.

Doslej nihče ni predložil verodostojnih podatkov o tem, da bi kje uspevala trta starejša od naše. Tudi sam dopuščam možnost, da kje uspeva še starejši primerek vinske trte. Če se bo kdaj v prihodnosti to potrdilo, pa bo naša, mariborska trta dobila oznako 'najstarejša žlahtna vinska trta v urbanem okolju'. Pri tej oznaki pa je zanesljivo brez potencialne konkurence.«

Kaj se ta trta ne stara, že 20 let govorite, da je stara 400 let?

»Drži. Trta se stara, tako kot vsako živo bitje. Če je bilo leta 1972 ugotovljeno, da je trta stara od 350 do 400 let pomeni, da se je od takrat postarala za pol stoletja. Ker pa premoremo zgolj znanstveno potrjen petdesetletni časovni okvir najverjetnejše zasaditve, ki zajema obdobje od leta 1572 do leta 1622 ne pa točne letnice, se pojavi zadrega glede vsakokratnega navajanja njene starosti.

Pri širšem opisnem navajanju natančnih podatkov smo dolžni pojasniti, da je bilo leta 1972 znanstveno ugotovljeno, da je trta stara od 350 do 400 let, v vsakdanjem, pogovornem jeziku pa smo skupaj z Zavodom za turizem Maribor leta 2017 sprejeli odločitev, o uporabi besedne zveze, da gre za več kot 400-letno trto. Glede navajanja časa najverjetnejše zasaditve pa uporabljamo besedno zvezo, da je bila posajena na prehodu iz 16. v 17. stoletje.«

Jaz imam doma bolj debelo trto, kot je ta, sigurno je starejša od te vaše?

»Debelost oziroma večji premer debla ni kriterij, po katerem bi ocenjevali starost vinske trte. V tem primeru gre najverjetneje za trto, ki pripada skupini tako imenovanih 'samorodnic', direktnih križancev, ki so v naše kraje prvič prispeli v zadnji četrtini 19. stoletja in se razširili po uničujočem pohodu trtne uši. Takšne trte lahko imajo debla večjih premerov. Na ugodnem rastišču lahko trta sorte isabela preseže debelino debla najstarejše trte v petindvajsetih do tridesetih letih.«

Če je to žlahtna vinska trta, zakaj pa je konec 19. in na začetku 20.  stoletja ni pokončala trtna uš, ki je uničila vso tedanje evropsko vinogradništvo?

»Odgovor na to vprašanje je povezan s poplavami reke Drave, ki je do konca 60. let minulega stoletja praviloma dvakrat letno poplavila Lent in ga za nekaj dni spremenila v vodno površino. Trtna uš slabo prenaša stoječo vodo, zato je tedaj vsaj del njene populacije, ki je parazitirala na koreninah odmrl.

Predvidevamo, da je bila trta tedaj zelo oslabela, zgolj v razmerah biološkega preživetja. Poplave so pripomogle k njenemu preživetju. Podoben način boja zoper trtno uš so vpeljali tudi francoski vinogradniki ob reki Rhoni, vendar ni bilo dovolj, da bi rastlina dala pridelek – lahko je le fizično preživela in zato so ta postopek sčasoma opustili.«

Kako dolgo bo še živela?

»To je najbolj nehvaležno vprašanje. Odgovor nanj je mogoč zgolj na podlagi strokovne ocene njene fiziološke kondicije, letnega prirasta mladik in splošne ocene vitalnosti. Vsi našteti kazalci so postavljeni izjemno visoko in obrnjeni navzgor. Edino utemeljeno potencialno nevarnost predstavlja vandalizem.«

Komentarji (1)

Legionar (ni preverjeno)

Mislim,da bo potrebno kaj več kot slikanje ob Stari trti! To je za turiste iz Avstrije ,ki pridejo ob sobotah na kosilo v Ancoro.

Starejše novice