Ob vsakem neurju vsaj dva dodatna plazova, stroški pa naraščajo

Na cesto do hiše družine Marko v Selnici pri Muri sta že ob petkovem neurju padli dve drevesi in kmalu je začela na pot drseti tudi zemlja.

»In potem po dveh urah se je sprožilo enih 30 do 50 kubikov zemlje na celotno cestišče,« razlaga Jožef Marko.

Tudi pod folijo zemlja plazi

Fotografija gmote zemlje na telefonu poveljnice civilne zaščite občine Šentilj Valentine Ošlovnik kaže vse razsežnosti plaza, ki so jih ob zadnjem obilnem deževju poskušali gasilci omiliti tako, da so ga pokrili s folijo.

»Ampak kot vidite tudi pod folijo dejansko zemlja plazi, voda teže ven, čeprav je cel hrib pokrit,« poudarja Valentina Ošlovnik.

Domačini ne pomnijo toliko dežja

Jožef Marko na domačiji živi od svojega rojstva že več kot 65 let in ne pomni, da bi kadarkoli v nekaj tednih padlo tako veliko dežja, da bi se plazovi sprožali po skoraj vseh gričih in hribih v okolici Šentilja.

»Nikoli ni bilo toliko dežja. Mogoče, ko sem bil še čisto majhen, se je tu zgoraj sprožil, samo je šel po tem grabnu dol, nekaj malega,« se spominja Jožef Marko.

Ob vsaki nevihti so v strahu

Občani Šentilja in okolice tako s strahom spremljajo vremenske napovedi, ki obetajo deževje in z negotovostjo pogledujejo proti oblakom.

»Mi smo doživeli v maju in juniju obilno deževje in ob vsaki nevihti, ki nas doleti z močnim vetrom, smo v velikem strahu,« pravi šentiljski župan Štefan Žvab.

Več kot 300 plazov

Trenutno je zaseden le še en bivalni zabojnik, za ostale občane brez varne strehe nad glavo so zagotovili stanovanja ali hiše.

»Plazov, ki nam ogrožajo hiše, dostope do hiš in ceste, je zdaj tam okoli 170. Ostalo pa je še enkrat toliko plazov, ki so na poljih, travnikih ali gozdovih,« pravi poveljnica civilne zaščite Valentina Ošlovnik.

Večmilijonska škoda ob vsakem deževju še narašča

Država je ravno danes šentiljski občini nakazala 200 tisočakov interventne pomoči, a celotna škoda je ocenjena na 7,6 milijona evrov, hkrati pa ob vsakem deževju še narašča.

»Mi ob vsakem neurju dobimo še kakšna dva plazova zraven in moramo najprej to posanirati, nastajajo pa dodatni stroški,« opozarja župan Žvab.

Bo Brežan Šentilju, Kungoti in Pesnici prihodnji teden zagotovil dodatna sredstva?

Ob financah resnejšo in dolgoročnejšo sanacijo ovira predvsem razmočen teren, zaradi katerega težki gradbeni stroji enostavno ne morejo opraviti svojega dela.

»Zdaj trenutno dejansko izvajamo samo intervencije. Pokrivamo, odvodnjavamo, pozivamo ljudi, pomagamo z vrečami peska, da kake hudournike preusmerimo,« razlaga Valentina Ošlovnik iz šentiljske civilne zaščite.

Večje plazove bodo tako sanirali šele septembra, o kritju stroškov in dodatni pomoči države pa se bodo poskušali dogovoriti z ministrom Brežanom, ki v Šentilj in sosednji občini Kungoto in Pesnico prihaja prihodnji teden.