V Mariboru precej prahu dviguje postavitev potopnih košev za smeti, ki posegajo v območje Forme vive. Mariborski arhitekti pozivajo občino, da jih nemudoma umakne.
V Mariboru se počasi uveljavljajo potopni koši za smeti, ki so za okolico precej manj poteči, kot visoki, plastični smetnjaki. Prve tovrstne smetnjake imamo na Glavnem trgu že od decembra 2020.
V zadnjem mesecu so postavili še ene potopne koše za smeti, a je izbira lokacije v Mariboru in tudi drugod po Sloveniji sprožila kar precej zgražanja.
Nove potopne koše za smeti so pred kratkim postavili v križišču Strossmayerjeve ulice in Koroške ceste v Mariboru, med Umetnostno galerijo Maribor in tržnico. Strokovnjaki menijo, da smetnjaki tja ne sodijo.
Svoje nestrinjanje je že pred časom izrazil Odbor za ohranitev kulturne dediščine pri Slovenskem umetnostnozgodovinskem društvu, ki ga sestavljajo uveljavljeni slovenski strokovnjaki.
Na občino so naslovili pismo, v katerem so pozvali, naj za smetnjake poiščejo drugo lokacijo oziroma »boljšo rešitev, ki ne bo načenjala edinstvene zbirke skulptur na prostem.«
So 'Poletno veselje' razvrednotili s smetnjaki?
Reliefno razgibana, 39 metrov dolga pot iz betona in pohorskega granita, je nastala leta 1986. Za ameriškega umetnika Willa Nettleshipa, ki jo je ustvaril, je značilno sodelovanje z lokalno skupnostjo.
Skulpturo je postavil na zelenico pred galerijo, saj je opazil, da si ljudje tam pot krajšajo po blatni zelenici. Gre torej za umetnino, a hkrati tudi uporaben izdelek, ki služi meščanom. Ljudje lahko na njej posedajo, otroci jo uporabljajo kot igralo in prostor za tekanje.
Novo postavljeni potopni koši za smeti ob skulpturi so zmotili tudi mariborske arhitekte, ki pozivajo občino k njihovem takojšnjemu umiku.
Društvo arhitektov Maribor: S postavitvijo podzemne zbiralnice odpadkov je kakovostna umetnina neizogibno skažena
»Ob postavitvi podzemne zbiralnice odpadkov na lokaciji Strossmayerjeve ulice, ki posega v vplivno območje forme vive 'Poletno veselje' Willa Nettleshipa iz leta 1986 pozivam investitorja in naročnika izvedbe podzemne zbiralnice odpadkov, da le to nemudoma odstrani, saj z njo kazi prvovrstno urbano plastiko,« je povedal Andrej Šmid, predsednik Društva arhitektov Maribor.
Meni, da je s postavitvijo podzemne zbiralnice odpadkov kakovostna umetnina neizogibno skažena in da gre za napako in nesporazum pri umestitvi in izvedbi.
Arhitekti ob tem pozivajo mestno upravo za skrb »za ohranitev redkih umetnostnih spomenikov v našem mestu in razumevanje žlahtnega značaja prostorov okrog teh spomenikov, ki naj bodo nedotakljivi za postavitev vsakršnih motečih elementov druge urbane opreme in signalizacije.«
Forma viva Maribor je v dveh desetletjih zapustila izjemno kiparsko zbirko na prostem
Mariborski arhitekti ob tem pozivajo občino, da obudi projekt Forma viva, ki je v drugi polovici 20. stoletja obogatila mesto z devetnajstimi betonskimi skulpturami mednarodne zasedbe umetnikov in umetnic.
»Hkrati pozivam mestno upravo, naj že v letošnjem poletnem času oživi projekt forma viva v betonu, ki odlikuje naše mesto ter prične s snovanjem novih lokacij in vabilom priznanim kiparjem k postavitvi novih urbanih plastik,« je zapisal Šmid.
