V začetku oktobra so se v Maribor vrnili študenti od blizu in daleč. In ravno za te od daleč je eno izmed ključnih vprašanj zagotovo, kje bodo bivali.
Pred dvema tednoma so se v Maribor ponovno vrnile množice študentov, ki so z začetkom novega študijskega leta napolnile predavalnice, kavarne in – seveda – študentske domove.
Preverili smo, kakšno je trenutno stanje v Študentskih domovih Univerze v Mariboru in kakšne novosti letos čakajo njihove stanovalce.
Na voljo dobrih 2600 ležišč
Trenutno razpolagajo z 2641 ležišči. To število se skozi leta rahlo spreminja, od leta 2013 se giblje okoli 2800. Spremembe pa so v večini posledica obnov, ki so ob energetskih sanacijah usmerjene tudi v izboljševanje kakovosti bivanja študentov.
»Ob obnovah poskrbimo za več enoposteljnih sob, povečamo število kopalnic in sanitarij, uredimo več kuhinj, posledično se zato nekoliko zmanjša število ležišč,« so nam pojasnili pri domovih.
V tem trenutku potekata celoviti obnovi dveh domov in telovadnice. V naselju Gosposvetska obnavljajo Dom 15 s 68 ležišči, v naselju Tyrševa pa Depandanso s predvidoma 55 ležišči. V prihodnjem študijskem letu bodo imeli na razpolago predvidoma okoli 2764 ležišč.
Na voljo je tudi 28 ležišč za študente s posebnimi potrebami ter devet apartmajev za študentske družine.
Študentski domovi polno zasedeni
V tem študijskem letu so do 14. oktobra 2025 v domovih prejeli 1950 vlog za podaljšanje bivanja in 1247 vlog za sprejem. Kot pojasnjujejo, vloge za sprejem še vedno prejemajo, saj je razpis odprt do konca maja 2026.
Do sedaj so sicer vselili že 768 novih stanovalcev, na čakalni listi pa je še približno 300 študentov. Ti bodo na vselitev povabljeni predvidoma do konca semestra.
Kot so še dodali, se število prijav v primerjavi s preteklimi leti bistveno ne spreminja, so pa trenutno polno zasedeni.
Vse več povpraševanj za enoposteljne sobe
Zadnja leta v Študentskih domovih opažajo izrazit trend povečanega zanimanja za enoposteljne sobe.
»Vsako leto prejmemo več prošenj za bivanje v enoposteljnih sobah, kot jih imamo na voljo.«
Teh je v 17 že tretjina, s čimer študentom zagotavljajo več zasebnosti in udobja, pravijo. Povprečna površina sobe na posameznega stanovalca se tako postopoma povečuje, kar pa se pozna tudi pri višini stanarine.
V stanarino vključeni vsi stroški
Povprečna subvencionirana stanarina trenutno znaša 146,18 evra na mesec, vanjo pa so vključeni vsi stroški bivanja, tudi uporaba fitnesov, pralnic, študijskih sob, glasbenih prostorov in celo enkrat mesečno prost vstop v kopališče Pristan.
Pri študentskih domovih so še spomnili, da je pristojno ministrstvo 1. oktobrom 2025 višino subvencije, v primerjavi s prejšnjim študijskim letom, povišalo za 40 odstotkov.
»To povišanje subvencije pomeni, da se je stanarina za študente z odločbo o subvencioniranem bivanju pri nas s 1. oktobrom 2025 povišala povprečno le za 3,76 evra oziroma 2,64 odstotka.«
Priložnost za povezovanje
Čeprav v zadnjih letih raste želja po večji zasebnosti, pa življenje v študentskih domovih ostaja predvsem skupnostna izkušnja. V domovih poudarjajo, da imajo študenti tu »možnost bivanja v skupnosti mladih, kjer si lahko med seboj pomagajo pri študijskih obveznostih in osebnostno rastejo v okolju, ki spodbuja raznolikost, prilagajanje in strpnost«.
Pomemben del življenja v domovih predstavljajo tudi obštudijske dejavnosti. Študenti se lahko udeležujejo delavnic, kot so lončarstvo in psihološka posvetovalnica, športnih aktivnosti (joga, nogomet, tenis, odbojka) ter različnih družabnih dogodkov – od brucovanj do večerov poezije in tradicionalnega slovenskega zajtrka.
»Te dejavnosti povezujejo študente in gradijo občutek solidarnosti in pripadnosti,« še pravijo v Študentskih domovih.
