Mestna občina Maribor je bila po mnenju računskega sodišča postavljena v podrejen položaj v primerjavi s koncesionarjem.
Računsko sodišče je odziv Mestne občine Maribor na lanske ugotovitve revizije, da sta bila njen nadzor in upravljanje pri izvedbi investicije javnega podjetja Snaga v sortirnico odpadkov med leti 2016 in 2020 delno učinkovita, v porevizijskem poročilu ocenilo kot zadovoljiv.
Občina je namreč s Snago januarja podpisala aneks h koncesijski pogodbi.
Občina je bila po mnenju računskega sodišča postavljena v podrejen položaj
Računsko sodišče je tik pred koncem lanskega leta objavilo revizijsko poročilo glede učinkovitosti izvedbe investicije mariborske Snage v napravo za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov med leti 2016 in 2020.
Revizorji so med drugim ugotovili, da občina v odloku o koncesiji in koncesijski pogodbi ni ustrezno in zadostno zavarovala svojih interesov za zagotovitev neprekinjenega in stroškovno učinkovitega izvajanja gospodarske javne službe v primeru prenehanja pogodbe.
Zaradi tega naj bi bila po mnenju računskega sodišča postavljena v podrejen položaj v primerjavi s koncesionarjem in tako v slabšem položaju, kot bi bila, če bi investirala sama ali bi investicijo izvedla v javno-zasebnem partnerstvu.
V primeru stečaja koncesionarja pri javno-zasebnem partnerstvu bi namreč občina lahko uveljavljala izločitveno pravico za javno infrastrukturo, ki bi bila v lasti koncesionarja, medtem ko v primeru morebitnega stečaja Snage takšne zakonske možnosti ne bi imela.
Občina je s Snago podpisala aneks h koncesijski pogodbi
Iz Mestne občine Maribor so v odzivnem poročilu sporočili, da so konec letošnjega januarja s Snago podpisali aneks h koncesijski pogodbi, v katerem je navedeno, da občina v vseh primerih prenehanja koncesijskega razmerja v last in posest prevzame objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali pridobil za namen izvajanja dejavnosti javne službe, torej tudi sortirnico odpadkov.
Računsko sodišče je sicer v reviziji med drugim ugotovilo tudi, da mariborska občina pred izdajo soglasja k zadolžitvi ni preverila vseh možnih načinov financiranja investicije.
Ker ni preverila, ali bi bilo mogoče projekt izvesti kot javno-zasebno partnerstvo, po njihovem obstaja tveganje, da izbrani način ni bil optimalen.
Mestna občina se je namreč odločila za financiranje investicije v sortirnico na način, da je investitor gospodarska družba v stoodstotni lasti občine, ki je za izvedbo projekta najela bančno posojilo.
Ob pomanjkanju lastnih finančnih sredstev se je občina s takšnim načinom financiranja izognila zadolževanju, kot ga ureja zakon o financiranju občin.
Pri projektu sortirnice le delno učinkovita tudi Snaga
Na mestni občini pred izdajo soglasja k zadolžitvi tudi niso preverili načrtovanih tehnoloških in ekonomskih parametrov delovanja sortirnice, čeprav so bili ti določeni zelo optimistično, hkrati pa niti niso kritično presodili, ali so pri izračunu uporabili realne podatke o količini komunalnih odpadkov za obdelavo.
Pri projektu je bila le delno učinkovita tudi Snaga, ki naložbe ni v celoti izvajala v skladu z načrtom, saj ni zagotovila realizacije naložbe znotraj pogodbeno določene vrednosti slabih 12,5 milijona evrov.
Ob tem je podjetje napačno predstavilo skupno vrednost investicije v sortirnico, na katero je občina nato podala soglasje za zadolžitev. Snaga tudi ni zagotovila, da bi izvajalec del sortirnico dokončal v pogodbenem roku.
Kot je še pokazala revizija, podjetje tudi ni izvedlo vseh ukrepov za zagotovitev optimalnega delovanja sortirnice, saj je ta v posameznih letih zbrala manjše količine komunalnih odpadkov za obdelavo, kot jih je načrtovala. Prav tako ni zagotovila načrtovanih dodatnih količin mešanih komunalnih odpadkov in mešane odpadne embalaže od drugih zbiralcev odpadkov.
