Zaradi zaprtja dela Koroške ceste in Glavnega trga v Mariboru, je prišlo tudi do sprememb tras linij mestnih avtobusov. Sedaj je znano, koliko kilometrov več zaradi tega naredijo avtobusi in kako visoki so posledični stroški.
Odločitev Mestne občine Maribor, da zapre Koroško cesto in Glavni trg za ves motorizirano promet, še po več letih vedno buri duhove.
Po obnovi Glavnega trga in Koroške ceste od Starega mostu do osrednje tržnice so namreč občinske oblasti ta odsek, ki je prej služil kot ena glavnih prometnih povezav med vzhodom in zahodom mesta, zaprle za motorni promet, s čimer se je promet preusmeril na druge ulice.
Tako se je v mestu kmalu za sprejeto odločitvijo izoblikovala civilna iniciativa s peticijo Za pravično delitev prometnega bremena v centru Maribora.
Iniciativa je zahtevala, da se zaradi prevelike obremenitve drugih cest v središču Maribora, kar je po njihovih besedah prineslo zaprtje Glavnega trga za promet, omogoči vožnjo čez Glavni trg in vzporedno Koroško cesto vsaj za mestne avtobuse, v času napovedane obnove Lenta pa za ves promet.
Mestni svetniki so predlog zavrnili, a je nato prejšnje poletje mestni svetnik Stranke mladih - Zeleni Evrope Igor Jurišič znova obudil pobudo, da se ob napovedanem delnem zaprtju Lenta za promet znova odpre Koroška cesta z Glavnim trgom. Vendar tudi ta pobuda ni prešla v nadaljnjo obravnavo.
Očitno pa še tema vedno ni pozabljena, saj je Jurišič na eni izmed zadnjih sej mestnega sveta postavil vprašanje, ki se nanaša na posledice odločitve o zaprtju Koroške ceste.
Zaradi zaprtja Glavnega trga avtobusi vozijo po spremenjenih linijah
Mestnega svetnika Igorja Jurišiča je zanimalo, katere linije mestnega prometa so se spremenile po zaprtju Koroške ceste za promet, ter za koliko časa in kilometrov se je potovanje na posameznih linijah podaljšalo.
Tako je od mestnih oblasti zahteval podatke o celovitem izračunu dodatnih kilometrov, ki so jih do sedaj zaradi zaprtja Koroške cesta prevozili mestni avtobusi, koliko ur je bilo zaradi tega porabljenih in kolikšen strošek je nastal zaradi zaprtja odseka.
Iz Marproma so tako odgovorili, da je bilo ob odločitvi o zaprtju Glavnega trga na obvozne poti preusmerjenih osem avtobusnih linij, in sicer linija številka 3, 7, 12, 15, 17, 18, 19 in 151, na katerih avtobusi sedaj vozijo po nadomestnih trasah oziroma cestah in ulicah.
Pri tem pa v podjetju za mariborski javni potniški promet zagotavljajo, da kljub temu sprememba tras posameznih linij ni vplivala na spremembo voznih redov v večjem obsegu in na spremembo vozniških ur oziroma na strošek dela voznega osebja.
»Nastala razlika med časom vožnje po voznem redu je kompenzirana znotraj časa postanka na končnih postajah in minimalno korekcijo voznega reda,« še dodajajo na Marpromu.
Avtobusi zaradi zaprtja ustvarili za 38 tisočakov več stroškov
V odgovoru so na Marpromu prav tako zagotovili, da nastale spremembe niso vplivale na potrebo po dodanih vozilih ali dodatnih voznikih, prav tako naj ne bi zaprtje vplivalo na amortizacijo vozil, na strošek najema novih vozil in na vse ostale fiksne stroške.
So pa ob tem navedli, da je sprememba tras linij vplivala na operativne stroške, kot so strošek goriva, avtoplaščev in strošek vzdrževanja vozila. Prav tako so po zaprtju Koroške ceste in preusmeritvi linij na nadomestne trase nastale določene razlike v kilometrih.
Tako naj bi avtobusi na osmih preusmerjenih linijah v letu 2022 naredili 49.755 kilometrov več, kot so jih naredili pred zaprtjem. Pri tem do največjih razlik prihaja na liniji številka 18, kjer so avtobusi lani naredili 11 tisoč kilometrov več zaradi zaprtja, ter na liniji številka 15, kjer so avtobusi pridelali deset tisoč kilometrov več kot pred zaprtjem.
Ne nazadnje pa so na Marpromu izračunali dodatne stroške, ki so nastali ob spremembi linij mestnega potniškega prometa. Skupno so tako avtobusi lani na letni ravni zaradi zaprtja Koroške ceste ustvarili po oceni 38.560 evrov dodatnih stroškov, največ zaradi stroškov goriva, ki je znašal nekaj več kot 21 tisoč evrov.
