Združenje Epeka je pripravilo spletni zaključni dogodek po koncu druge izvedbe programa socialne aktivacije Za enakopravnost, za zaposlovanje, za ženske, za Rominje.
Pilotni projekt socialne aktivacije se je pričel leta 2019 z namenom, da omogoči Rominjam izobraževanje in nadgrajevanje veščin, s katerimi si bodo pomagale pridobiti kompetence ter se posledično lažje vključiti na trg dela.
Program se zaključi v letu 2022, izvaja pa se v Andragoškem zavodu, Slovenskem narodnem gledališču Maribor in Epeka, financiran pa je s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropskega socialnega sklada.
Spletnega dogodka se je udeležila podžupanja Mestne občine Maribor Alenka Iskra, ki je poudarila, da se Mestna občina Maribor zavzema za tiste socialna skupine, ki morajo biti primerno obravnavane glede na težave, s katerimi se srečujejo.
V okviru tega pa je bila ustanovljena tudi osemčlanska komisija za romska vprašanja, v kateri delujejo tako predstavniki mestnega sveta, mestne občine in predstavniki romske skupnosti.
»Prepričana sem, da lahko takšni projekti, kot je socialna aktivacija, veliko doprinesejo k doseganju pozitivnih rezultatov, zato jih bo Mestna občina Maribor podpirala tudi v prihodnje,« je dejala podžupanja.
Bernard Memon, direktor mariborske enote Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, je omenil potrebo po izboljšanju stanja na področju dolgotrajne brezposelnosti in izpostavil dobro komunikacijo kot ključen pomen med vsemi deležniki.
Pri tem se je dotaknil pomembnosti podpore družine in dejal: »Želim si, da bi Rominje izkazale več interesa za vključitev v naše programe, saj s tem pridobi tako posameznik kot tudi družba. Vemo, da je lahko le za delo motivirana ženska in integrirana v družbo, lahko še boljša mama, žena in na koncu tudi gospodinja.«
Predsodki in ostale ovire, s katerimi se srečujejo romske ženske
S čim se srečujejo romske ženske sta opisali udeleženki programa, ki pravita, da ženske še vedno mislijo, da so manj vredne ter morajo biti doma in opravljati gospodinjska dela.
»Rominj in Romov se še vedno drži predsodek, da kradejo, so nekulturni in neizobraženi. Če v družbi rečeš, da si Rom, se ljudje še vedno odmaknejo od tebe,« je dejala udeleženka programa.
Pri tem pa je izpostavila družinski vzorec in miselnost, da se morajo ženske čim prej poročiti in ustvariti družino, kar je zelo težko preseči. Obe pa pritrjujeta, da je socialna aktivacija korak v pravo smer do samostojnosti.
Februarja letos naj bi se končala druga izvedba programa socialne aktivacije, ki se je začela 25. junija lani, a se je zaradi ukrepov, povezanih s koronavirusom, zadeva podaljšala za dva meseca.
Pri tem sta Petra Kovačec in Jerica Lorenci, strokovni sodelavni Epeka, opisali tudi težave, s katerimi so se udeleženke srečevale v času teh ukrepov, med katerimi so prednjačile težave s tehnologijo in pomanjkanjem osebnega prostora. Veliko žensk je imelo edini čas, namenjen sebi, ravno v obliki udeležbe programa.
Težave pri pridobivanju udeleženk programa
Program predvideva mesto za petnajst udeleženk, tokrat se jih je v program vključilo le enajst. Strokovni sodelavki sta mnenja, da je razlika, če k Rominjam pristopi neka uradna oseba ali če to naredi nekdanja udeleženka programa in jih povabi k sodelovanju.
Prav tako pa sta udeleženki programa izpostavili, da je marsikateri ženski onemogočeno s strani družine, med razlogi, zakaj se ne udeležujejo programa, pa je tudi ta, da ima mnogo Rominj podpisane prostovoljske pogodbe, s čimer imajo določene ugodnosti pri socialnih transferjih.
Pomanjkanje izobrazba in težja zaposljivost
Strokovni sodelavki programa sta izpostavili, da udeleženke slabo poznajo lokalno okolje in slabo obvladajo slovenski jezik ter so manj izobražene, v skupini pa sta imeli tudi udeleženko, ki je bila nepismena.
Z mlajšimi generacijami se dviguje nivo izobrazbe, pri čemer imajo mlajše generacije zaključeno osnovno šolo. Imajo pa tudi eno udeleženko, ki je lani obiskovala fakulteto.
Udeleženke programa so bile vključene tudi v delo v različnih organizacijah ter podjetjih. Pripravljenost k sodelovanju z romsko skupnostjo so tako v obliki sodelovanja podprli Zveza prijateljev mladine Maribor, Interspar, Rdeči križ in Dnevni center za otroke in mladostnike Pika. Tam so udeleženke programa opravljala različna dela v obliki dela v trgovini, lažjih del v skladišču, razdeljevanju humanitarne pomoči.
Kljub dobremu odzivu se ustvarjalci programa zavedajo, da gre za majhne spremembe.
»Naš cilj je, da Rome vključimo v okolja, kjer jih večinsko prebivalstvo ni vajeno. Pomembno je, da se Rominje vključujejo v aktivnosti, ki so nam popolnoma normalne,« je dejala Jerica Lorenci.
In izkušnje iz tujine
Izkušnje omenjenega programa izven meja Slovenije je okvirno opisala Belma Muratovič, ki deluje za Epeka Črna gora in pri tem dodala, da se romske ženske v Črni gori srečujejo z večjo in pogostejšo diskriminacijo in pri tem izpostavila pomanjkanje podpore kot ključno oviro.
