Več kot dvajset let trajajoč spor med Mestno občino Maribor in Župnijo Maribor – Pobrežje glede lastništva pokopališkega zemljišča odpira vprašanja o stroških, investicijah in prihodnosti pokopališča.
Okrog mariborskega pokopališča Pobrežje se že več kot dve desetletji vleče zapleten spor med Mestno občino Maribor in Župnijo Maribor – Pobrežje.
V središču spora je več kot 13.000 kvadratnih metrov zemljišča z več tisoč grobovi, odprto pa ostaja tudi vprašanje, ali bi se lahko zaradi tega v prihodnje zvišali stroški za svojce pokojnih.
Država je v postopku denacionalizacije odločila, da se zemljišče župniji ne vrne v naravi, temveč se zanjo izplača odškodnina. V Župniji Maribor – Pobrežje s takšno odločitvijo ne soglašajo in vztrajajo pri vračilu zemljišča v naravi.
Župnik Stanislav Praznik pojasnjuje, da župnija pri vračilu pokopališča vztraja predvsem zaradi cerkvenega prava.
»Po zakoniku cerkvenega prava pokopališča sodijo med svete kraje. Ta zakonik določa tudi, da naj ima cerkev, kjer je to mogoče, lastna pokopališča,« je povedal.
Dodal je še, da je država v skladu s sporazumom s Svetim sedežem dolžna spoštovati kanonsko pravo, ki po njegovih besedah v tem primeru ni v nasprotju s pravnim redom Slovenije.
Čas za popravilo krivice?
Na Mestni občini Maribor imajo drugačno stališče. Poudarjajo, da Pokopališče Pobrežje predstavlja javno dobro in je namenjeno izvajanju javne gospodarske službe, zato se skladno z zakonodajo in ustaljeno pravno prakso ne more vračati v naravi.
Občina opozarja tudi, da bi bila z vrnitvijo dela pokopališča bistveno okrnjena ekonomska in tehnološka funkcionalnost celotnega kompleksa.
V Župniji Maribor – Pobrežje tem argumentom nasprotujejo. Župnik Praznik je ob tem še poudaril, da je bilo pokopališče tudi zgodovinsko gledano župnijsko, in da je prav, da se krivica, nastala z nacionalizacijo, odpravi.
Opozoril je tudi, da so številna pokopališča v Sloveniji v lasti župnij, ki jih te oddajajo občinam v najem za izvajanje pokopališke dejavnosti, kar je skladno z veljavno zakonodajo.
Svojci pokojnih v skrbeh pred višjimi stroški
Medtem ko se občina in župnija prepirata o lastništvu, pa so svojci pokojnih zaskrbljeni predvsem zaradi morebitnih dodatnih stroškov.
Ena od občank, pravi: »Vsako leto itak plačujemo. Tudi višajo, seveda, saj je razumljivo, tu se ja nabere dosti denarja skup. Kaj te mislite, kolko je grobov. In da bi se še kaj doplačevalo, pa to ne pride v poštev.«
Tudi Mariborčanka, ki jo srečamo na parkirišlu pred pokoplaiščem, je do možnosti dodatnih plačil kritična. »Cerkev ima tak že dovolj, nima? Mislim, da po mojem ne rabi nič več,« je povedala.
Podobno razmišlja tudi Marjan Čoh, ki dodaja: »Ja, tisto tak plačujemo. Potem pa še to dodatno, po mojem. Tako, da nisem ravno navdušen nad tem.«
Investicije ustavljene
Nerešen spor pa ne vpliva le na svojce pokojnih, temveč tudi na upravljanje pokopališča. Zaradi nejasnega lastništva so na tem delu pokopališča zaustavljene tudi nujno potrebne investicije.
Direktorica Pogrebnega podjetja Maribor Lidija Pliberšek opozarja, da so zaradi tega onemogočena številna vlaganja.
»Kot investicije, ki bi bile na tem območju potrebne, so seveda tlakovanje poti ali postavitev kakšnih žarnih zidov. To so investicije, ki jih zaradi neurejenega oziroma neusklajenega lastništva dejansko ne moremo izvajati,« je povedala.
Medtem ko občina in župnija vsaka vztrajata pri svojem stališču, svojci pokojnih ostajajo v negotovosti. Na občini sicer poudarjajo, da bodo v vsakem primeru skušali zagotoviti nemoteno delovanje pokopališča, dostopnost storitev in stabilne cene.
Kako se bo dolgoletni spor končal, pa bo očitno znano šele po odločitvi sodišča.
