Za pot, ki sicer traja dobri dve uri, so potrebovali kar sedem.
Štajerka, ki se je v ponedeljek, 27. oktobra 2025, s Pragerskega z vlakom odpravila v Ljubljano, je na lastni koži doživela ekstremni primer pomanjkanja zanesljivosti in urejenosti potniškega prometa Slovenskih železnic.
Namesto predvidenih dobrih dveh ur se je njeno potovanje razvleklo na kar sedem ur. Skoraj tri ure je preživela ujeta v okvarjenem vlaku sredi polja – brez ustreznih informacij in oskrbe. Dogodek je po njenih besedah le eden v nizu tedenskih težav, a je bil zanjo kaplja čez rob.
Kaj je šlo sprva narobe?
Potovanje se je začelo razmeroma obetavno. Vlak, ki je s postaje Pragersko odpeljal ob 9.47, je na postajo prispel celo točno, kar je potnico presenetilo, »saj vlaki navadno pač zamujajo.«
Prve težave so se pojavile v Ostrožnem, dve postaji naprej od Poljčan. Po vstopu in izstopu potnikov, se vlak namreč ni več zagnal.
»Slišalo se je, da so ga poskušali večkrat zagnati, a ni šlo.
Po približno petnajstih minutah je prišla delavka, ki pobira vozovnice, in povedala, da se je vlak pokvaril in da moramo počakati naslednjega,« za Mariborinfo opisuje potnica, ki želi ob tem ostati anonimna.
Naslednji vlak je bil po voznem redu predvideno ob 11. uri. Ko je ta končno pripeljal, so se vsi potniki presedli nanj in prejeli obvestilo, da bodo vlaka združili in da bo novi vlak potiskal pokvarjenega do naslednje postaje.
Obstali sredi ničesar
Vlaka so združili, a vožnja je trajala le kratek čas.
»Peljal smo se samo pet minut, nakar smo se zopet ustavili. Zakaj? Tega nam nihče ni znal povedati.«
Vlak se je ustavil sredi odprte proge, med poljem, kjer ni bilo ne postaje, ceste ali vsaj signala. Delavci na vlaku so bili v začetku še aktivni, poskušali so poiskati rešitev.
A kot je opozorila potnica, so prejeli malo oziroma nič informacij o tem, kaj se dogaja. Eden izmed potnikov je iz obupa odprl zasilni izhod, a so delavci takoj zatem vrata zaklenili.
»Kar razumem, saj je to njihova odgovornost, ampak mi smo bili potem tako zaklenjeni približno tri ure.
S tem, da smo že eno uro prej stali, kar pomeni, da smo že takrat čakali štiri ure.«
Delili vodo in hrano, a ni bilo dovolj za vse
Med čakanjem so potnikom delili vodo in vrečke arašidov, vendar jih po besedah sogovornice ni bilo dovolj za vse. Na vlaku so bili namreč potniki z obeh združenih vlakov, med njimi veliko upokojencev in tudi otrok. Potnica je opozorila na pomanjkanje:
»Vode ni bilo dovolj za vse. Sama je nisem sprejela, saj me je bilo strah, da bi starejši zaradi tega ostali brez.
Poleg mene je na primer sedel starejši gospod, ki se je težje gibal, ni si mogel niti zadrge plašča odpreti.«
Delavci na neki točki izginili
Poleg vode in hrane je sogovornica opozorila tudi pomanjkanje informacij, saj da naj delavcev na neki točki ni bilo več na spregled.
»Vsi delavci z vlaka so izginili. Ne vem, kam so šli. Najverjetneje so se zaprli v tisto kabino, ker bi jih drugače potniki pojedli.
Klicali smo na Slovenske železnice, na potniški promet, na postajo v Celju, v Ljubljani, kamorkoli smo se spomnili.
Nihče nam ni dal odgovora. Vsakdo, je dobil neko drugo številko in pojasnilo, da je odgovoren nekdo drug.«
Končno je ob dveh popoldne pripeljala lokomotiva, ki jih je odvlekla do postaje Ponikva. Tam so potniki izstopili in čakali na naslednji vlak. Potovanje z novim vlakom je vključevalo še prestop na Zidanem Mostu, prihodnji vlak pa je imel še dodatno zamudo.
Težava, ki se ponavlja
V Ljubljano so naposled prispeli ob 16.47, kar pomeni, da je celotno potovanje, ki bi moralo trajati okoli dve uri in pol, trajalo točno sedem ur.
»Zdi se mi nerealno, da bi jaz morala iti en dan prej na vlak za zadeve, ki jih imam naslednji dan, ker se ne morem zanesti na točnost vlakov.
Že to, da pot načeloma traja dve uri in pol pod normalnim pogoji, je samo po sebi noro. Da si moram jaz računati, da moram iti štiri do pet ur prej, zato ker bom še vedno komaj prišla, se mi pa zdi nedopustno.«
Imetnica letne vozovnice je poudarila, da to ni osamljen primer, ampak da se težave pojavljajo vsak teden.
»Imam letno karto in mi je prav žal, da jo imam, saj je vsak teden podoben problem. Ne tako ekstremen seveda.
In potem moram iti na hitri vlak, če hočem zanesljivo in v normalnem času priti do Ljubljane, za kar pa moram še doplačati. To se mi zdi noro.«
Potnica, ki še ni vložila uradne pritožbe, ima to vsekakor v načrtu.
»Upam, da so tisti, ki so kupili vozovnico, dobili denar nazaj,« je še dodala.
Za pojasnila glede dogajanja smo se obrnili tudi na Slovenske železnice. Ko prejmemo odgovore, jih objavimo.
