»Kot da bi greznico vsake toliko časa odplavili dol po Dravi,« dogajanje komentirajo mariborski ribiči in ekologi, ki se s tem pojavom borijo že več kot 15 let.
Naši severni sosedje znajo dobro izkoristiti tok reke Drave. Težave z veliko količino mulja, ki nastaja v zbiralnikih ob hidroelektrarnah, rešijo prav s pomočjo rečnega toka. V Sloveniji iz tega odvečnega mulja ustvarimo otoke, a ne naši sosedje Avstrijci. Mulj kar odplavijo po reki v Slovenijo. »V ponedeljek in v torek je Drava relativno čista, zato ker imajo v soboto in nedeljo Avstrijci prosto, v sredo zjutraj bo pritekla kalna voda v Dravograd, v četrtek in petek pa dobimo to v Maribor, kar se ni naložilo na tej poti. Ta pojav pa traja vse do Varaždina, po Varaždinu pa se Drava očisti,« slikovito pojav opisuje Bojan Javornik iz Ribiške družine Maribor.
»Kot da bi greznico vsake toliko časa odplavili dol po Dravi«
Kot smo že poročali, več ribiških družin, ki svojo dejavnost opravljajo ob toku reke Drave, že od leta 2004 opozarja na vedno večjo kalnost reke, za katero krivijo 10 avstrijskih hidroelektrarn na 150 kilometrov dolgem odseku na območju Drave. Te hidroelektrarne so po njihovih besedah odgovorne za mehansko premeščanje usedlin v akumulacijskih bazenih na avstrijski strani Drave. Po ugotovitvah ribiških društev gre za strojno premeščanje mulja, najverjetneje na območju od Beljaka do Velikovca. Javornik pravi, da se težave tako samo prenašajo iz Avstrije v Slovenijo: »In to na najbolj brutalen način, ki je na meji ekološkega vandalizma.«
Kot da bi sosedom vsake toliko »odplaknil svoj drek«
Javornik in Kolar sta ostra. Po njunih besedah gre za poneumljanje in zavajanje vseh, ki živimo ob Dravi in z Dravo, država pa ni nikoli odprto spregovorila o tej problematiki. »Vodna direktiva govori o tem, da morajo sosednje države pri upravljanju vode sodelovati. Za moje pojme je edino pravilno, da je to pošteno sodelovanje, ne pa da sosedom odplakneš vsake toliko časa svoj drek,« pristavi Kolar.
Zmanjšuje se energetski potencial in poplavna varnost
Drava tako ni le bistveno bolj umazana, s tem se početjem Avstrijci na slovenski strani zmanjšujejo energetski potencial in poplavno varnost. »Zadnje poplave so verjetno plod vsega. Delovanja avstrijskih elektrarn in nanosa tega mulja. Ta mulj, ki so ga spuščali, se je nasedel v Dravi v korito, tudi v ptujskem bazenu,« še dodaja Javornik, Kolar pa pristavi:
Pilotiranje in izvajanje otokov je edina dolgoročna rešitev za Dravo, še dodajata. V Sloveniji smo se odločili, da bomo na reki gradili učinkovite otoke iz mulja, kot na primer na Bresterniškem jezeru. Severni sosedje pa kot da bi se medtem na ves trud na slovenski strani požvižgali. Na problematiko mulja že 15 let ribiči opozarjajo, ekologi osveščajo, a še vedno jim nihče ne prisluhne.
