Se na Štajerskem obeta še ena civilna iniciativa, tokrat za ohranjanje Drave?
Več ribiških družin, ki svojo dejavnost opravljajo ob toku reke Drave, že od leta 2004 opozarja na vedno večjo kalnost reke Drave, za katero krivijo 10 avstrijskih hidroelektrarn na 150 kilometrov dolgem odseku na območju reke Drave. Te hidroelektrarne so po njihovih besedah odgovorne za mehansko premeščanje usedlin v akumulacijskih bazenih na avstrijski strani reke Drave. Po ugotovitvah ribiških društve gre za strojno premeščanje mulja, najverjetneje na območju od Beljaka do Velikovca.
Akcijo proti nadaljnjemu kaljenju sprožila Ribiška družina Maribor
»Na avstrijski strani na Koroškem je jez, ki je v lasti Avstrije, in da si nakopičijo potrebne zaloge vode za obratovanje centrale, kopljejo mulj s posebno ladjo. To pripeljejo v tok reke Drave in spustijo k nam, zato imamo mi od pomladi do jeseni, v času, ko to pač počnejo, takšno vodo,« je za Mariborinfo dejal Boris Radevski iz Ribiške družine Maribor, ki je med drugim tudi republiški čuvaj, tekmovalec in ribič.
Problem muljaste Drave ni neka novost, saj nanjo ribiči opozarjajo že od leta 2004, ukrepa pa nihče. Radevski zagotavlja, da bi bila voda sicer čiste, modro-zelene barve, kakršna je tudi na avstrijski strani pred jezom.
»Tega več ne morem prenesti, zato sem začel akcijo pri nas ter v sosednji Hrvaški, saj vem, da mora obstajati način, da se to preneha. Ne razumem turističnih agencij v mestu in ostalih društev, ki delujejo na Dravi, da jim je tako vseeno,« je ogorčen Radevski.
V nevarnosti tudi rečno življenje
A ne gre le za lepotno problematiko. Kot so navajajo v dokumentu Vpliv kaljenja reke Drave na ribe in ribolov, prihaja zaradi venomer večjega kaljenja reke Drave do poslabšanja življenjskih pogojev za ribe in spreminjanja njihovih habitatov. Do tega prihaja zaradi »neobveščanja Republike Slovenije o čezmejnih vplivih izvajanja vzdrževalnih del na vodni infrastrukturi, pregradah hidroelektrarn na avstrijskem delu reke Drave, kamor spada tudi odstranjevanje (ne premeščanje) sedimentov z namenom ohranjanja poplavne varnosti ter vzdrževanja pretočnosti verige hidroelektrarn,« je zapisano v dokumentu.
27 zavarovanih vrst rib, 33 ogroženih
Na omenjenem odseku reke Drave trenutno biva 49 vrst rib, potočni piškur in dve vrsti rakov, od tega je 27 vrst zavarovanih z uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, 21 vrst je zavarovanih s habitatno direktivo, 33 vrst je uvrščenih na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst, 26 vrst pa je zavarovanih s pravilnikom, ki določa lovno mero in varstveno dobo. Ribiške družine na tem območju beležijo 45 drstišč, čeprav jih je verjetno še več. Nadaljnjo kaljenje vode pa izrazito negativno vpliva na drstišča in rast rib.
»Zaradi onesnaženja reke Drave je v zadnjem času vprašljiva tudi uspešnost drsti, saj po pripovedih ribičev Ribiške družine Ruše in Maribor mulj prekrije ikre, zato je smrtnost razvijajočih se iker visoka. Glavni vplivi povečanih koncentracij suspendiranih snovi so se pokazali kot zmanjšanje naseljenosti rib za 73 odstotkov in zmanjšanje biomase rib za 66 odstotkov,« še navaja poročilo.
Prekritost iker pa ni edini problem ob vse večji muljavosti. Veliki in ostri delci mulja lahko denimo poškodujejo škrge rib, medtem ko manjše delce ribe potem transportirajo v svojem telesu. Veliko rib se pri bivanju v rečnem oklju zanaša na svoj dober vid, kar jim kalnost reke onemogoča. Opazne so celo vedenjske spremembe pri ribah. Veliko jih išče manj kalna območja, v bolj kalnih območjih pa je ribja mobilnost lahko tudi znatno manjša: »Nekatere vrste zapuščajo skrivališča, pri drugih se poruši socialni hierarhični sistem. Znane so tudi spremembe v velikosti in branjenju teritorijev, nezmožnost vračanja nazaj na svoj teritorij in iskanja novega primernega habitata.«
Drava lahko postane okoljsko breme Slovenije
Naravna kalnost reke Drave tako že dve leti presega mejne vrednosti koncentracije mulja in drugega sendimenta, početje avstrijskih hidroelektarn pa lahko vpliva tudi na spremembe v fizikalno-kemijskih lastnostih vode:
»Na ta način lahko sediment, ki se ne odstrani na priobalna zemljišča, temveč se ga kontinuirano spušča dolvodno z glavnim tokom reke Drave, postane okoljsko breme Republike Slovenije.«
Kaljenje preseženo skoraj za trikrat
Predlagana najvišja koncentracija trdnih snovi, ki je še dopustna za zaščito vodnega življenja, naj ne bi presegla 25 gramov na liter vode. Meritve teh snovi se pri nas opravljajo na merilni postaji Tribej nad Dravogradom, čeprav bi se meritve morale opravljati veliko pogosteje. Zaenkrat rezultati količine muljavosti zelo nihajo, kljub temu pa je alarmanten podatek, da je njihova koncentracija v letu 2010 dosegla kar 65 gramov na liter vode.
Kje je država?
Po besedah Bojana Javornika, predsednika Ribiške družine Maribor, navkljub vsem opozorilom državi ne zaleže nič. Ob tem se sprašuje, kak mednarodni škandal bi bil šele v obratnem primeru, če bi to počela Slovenija in bi škodo povzročala na avstrijski strani. Dopušča celo možnost nove akcije, morda ustanovitev civilne iniciative za ohranjanje Drave:
»Kot državljan Slovenije in član Ribiškega društva Maribor, društva ki deluje v javnem interesu, zahtevam bolj spoštljiv odnos države do svojega premoženja in zaščito pred takim vandalizmom, da upoštevanja evropskih direktiv ne navajam.«
